Menu Item
Predsednik republike Borut Pahor v današnjem intervjuju, ki ga je N1 Slovenija posnela za N1 Sarajevo, govori o nepričakovanem nedeljskem večernem srečanju med slovenskim premierjem Janezom Janšo in srbskim članom predsedstva BiH Miloradom Dodikom. O sestanku ne ve veliko, saj z Janšo o tem nista govorila, poudarja pa, da se z Dodikovimi potezami ne strinja in da se sam v zadnjem času, ko je v BiH vse bolj napeto, srečuje le z vsemi tremi člani predsedstva. Je pa Janšo pohvalil zaradi organizacije vrha EU - Zahodni Balkan, ki je potekal v Sloveniji.
Srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine Milorad Dodik se je v nedeljo v Sloveniji sestal s predsednikom vlade Janezom Janšo. Pogovarjala sta se o aktualnih političnih razmerah v BiH in regiji. O srečanju nam iz Kabineta predsednika vlade kljub prošnji niso poslali dodatnih pojasnil, zgolj prepis Janševega tvita, da je “ozemeljska celovitost ter spoštovanje obstoječe ustavne ureditve z upoštevanjem enakih vatlov za vse, temelj za sožitje njenih narodov in razrešitev aktualnih dilem”. Dodikovo srečanje z Janšo se je sicer odvilo po srečanju Dodika z madžarskim predsednikom vlade Viktorjem Orbanom. Mnogi v BiH to vidijo kot poskus lobiranja ali morda iskanje podpore za nadaljnjo oslabitev institucij v BiH, kasneje pa tudi odcepitev Republike Srbske.
V intervjuju, ki ga je N1 Slovenija posnela za N1 Sarajevo, predsednik Slovenije Borut Pahor pojasnjuje, da je s srečanjem med Janšo in Dodikom seznanjen toliko kot vsa domača in tuja javnost. “O vsebini pogovorov z Dodikom se s predsednikom vlade nisem pogovarjal. Mislim, da je lahko dialog, z enim ali vsemi tremi člani predsedstva, vedno koristen, če le imamo pred seboj en bistven cilj: to je storiti vse, da ohranimo ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine, da naredimo, skupaj z bosanskimi oblastmi in tudi ob pomoči mednarodne skupnosti, BiH funkcionalno in končno enkrat evropsko državo,” pravi Pahor.
“Tu smo zato, da BiH pomagamo z mrtve točke”
Na vprašanje, kako sam razume srečanje zgolj z enim članom predsedstva, sploh ob dejstvu, da z Balkana prihajajo ocene, da se je srečanje zgodilo zato, ker tako Janša kot Dodik pripadata politični desnici, ki vse tesneje sodeluje in se povezuje po Evropi.
“V letih 2012–13 in 2017–18 sem se ob priložnostih sestajal, če je bilo le mogoče z vsakim članom predsedstva, tudi s tistimi, ki niso bili člani predsedstva, pa so bili pomembni ljudje v BiH. Res pa sem v zadnjih letih, ko so postale stvari občutljivejše, pazil, da sem se sestajal z vsemi tremi člani. Ne brez razlogov – šlo je za sporočilo, da lahko vsi trije narodi ustvarijo pogoje za funkcionalno evropsko državo, v kateri bo kakovostno in demokratično živeti. Mislim, da to kapaciteto BiH ima,” poudarja predsednik republike.
Po Pahorjevi oceni se je BiH znašala v t. i. statusu quo, ki pravzaprav ni status quo, ampak nazadovanje. Kot poudarja, je morda nastopil čas, da bi se državniki oblikovali v t. i. Friends of Bosnia (Prijatelji BiH, op. a.) tako na politični kot strokovni ravni in v skupnem sodelovanju z bosansko-hercegovskimi oblastmi zato, da se najdejo rešitve za ključne probleme. Da bi se BiH, tako Pahor, premaknila z mrtve točke v pogajanjih z Evropsko unijo.
“Če napredka v nekem razumnem času ne bo, se bodo še bolj razmahnile misli o tem, da skupaj ni mogoče živeti, da je za narode koristneje, če se priključijo svojim matičnim državam, s čimer se bo odprlo vprašanje bošnjaškega življa in njihove politične in gospodarske eksistence. Zavzemam se, da bi se čim več pogovarjali. Če je bil pogovor v nedeljo v luči teh dialogov, v osnovi temu nihče ne nasprotuje. Če pa je Dodik iskal podporo za stališča, s katerimi se jaz ne strinjam, ne da bi se vtikal v bosansko politiko, pa mislim, da mora biti stališče Slovenije in mednarodne skupnosti glede tega vendarle jasno. Tu smo zato, da BiH pomagamo, da ostane znotraj ozemeljskih meja in da ostane funkcionalna,” poudarja.
“Janša je veliko storil za to, da je bil vrh EU – Zahodni Balkan uspešen”
V nadaljevanju intervjuja se je Pahor dotaknil tudi slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, v okviru katerega je 5. oktobra na Brdu pri Kranju potekal vrh EU – Zahodni Balkan. Pahor je ob tem pohvalil Janševa prizadevanja za uspešno srečanje evropskega in balkanskega političnega vrha.
“Predsednik vlade Janša je zelo veliko storil za to, da je bil vrh vsaj toliko uspešen, kot je bil. Če kdo s sumljivimi očmi gleda na zadnje srečanje z Dodikom in iz tega poskuša razbrati kakšno posebno politiko, mora upoštevati tudi drugo plat te zgodbe. Predsednik vlade Janša je skupaj s slovensko in evropsko diplomacijo zelo veliko storil za to, da je bilo tukaj srečanje o Zahodnem Balkanu, da se je govorilo o širitvi in da se je govorilo o širitvi v kontekstu ozemeljske celovitosti in Zahodnega Balkana kot celote. To so vendarle bili veliki premiki, ki jih Slovenija ni naredila sama, a je bila v veliki meri zaradi naših naporov uspešna,” pojasni.
Pahor je ob tem dodal, da Slovenci, zaradi skupne življenjske izkušnje v nekdanji Jugoslaviji in sorodnosti, še zmeraj bolje od mnogih razumemo ta prostor. “Se pa seveda primerjalno pomen našega izkustva, vedenja, razumevanja, pomoči in nasvetov v primerjavi z devetdesetimi leti manjša. Veliko držav ima prav tako enake informacije, enako lahko razumejo zadeve v regiji. Ima pa Slovenija eno posebnost, in sicer to, da imamo z vsemi narodi in državami prijateljske odnose. Nobene zgodovinske zamere nimamo več po razpadu Jugoslavije, po vojni, z nobenim od narodov, z nobeno od držav. Z vsemi smo v prijateljskih odnosih. To ne pomeni, da z enako mero ocenjujemo koristnost vseh politikov v vseh državah, ampak si pa iskreno prizadevamo, da se poskušamo čim bolje razumeti tudi v različnosti in da ohranjamo ton nekega zaupanja in sodelovanja. In to nam uspeva. Tukaj je še vedno priložnost in odgovornost, da se nekaj naredi,” komentira Pahor.
Pahor o vprašanju, ali obstaja možnost, da se v BiH mirno razidejo
Pahor je v preteklosti poskrbel za pravo razburjenje tamkajšnje javnosti, ko je ob obisku v Sarajevu na srečanju s člani predsedstva postavil vprašanje, ali obstaja možnost, da se v BiH mirno razidejo. O tem, zakaj je vprašanje v pregretih političnih razmerah sploh postavil, zlasti ob dejstvu, da je odgovor moral poznati, Pahor pravi, da zato, ker ga je postavil na tako rekoč vsakem prejšnjem srečanju.
“Odmev po mojem srečanju v Sarajevu, glede na to, da sem ista vprašanja zastavil že prej, a dobival različne modalitete zelo podobnega odgovora, je bilo tokrat drugače. To mi daje vedeti, da je predsedujoči Milorad Dodik moje vprašanje razumel kot spodbudo za njegovo politiko, čeprav je bilo iz vseh kontekstov jasno, da je to prav nasprotno. Potreboval sem kar nekaj časa, da sem zanikal insinuacije, da kakorkoli stojim za separatizmom. Vse skupaj je dobilo neki zalet, ki ga je bilo treba disciplinirano in z veliko muke obvladovati,” pravi Pahor.
Dodal je, da se je vprašanje hotelo razumeti drugače. “Takoj mi je bilo jasno, da se zadeve v BiH spreminjajo. Morda, če ne zveni preveč arogantno, sem bil med prvimi, ki so rekli, da stvari niso več takšne, kot so bile. Prvič je namreč bilo, da je vprašanje tako odmevalo izven konteksta, za katerega so vsi vedeli, za katerega se zavzemamo. To je bil zgodovinski znak zame, da stvari niso več enake, in dejansko, čeprav smo to stvar pomirili, se je šlo pa po drugih poteh naprej z isto politiko,” izpostavlja.
Ob tem poudari, da ga je na koncu rešilo dejstvo, da ima kot dolgoletni politik verodostojnost. “Vse to mi je vendarle omogočilo, da sem z resnico prepričal ljudi, da ne pride v poštev risanje novih meja, da ne pride v poštev nobena druga politika kot evropska,” še sklene.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje