Vrh EU-Zahodni Balkan varuje 141 varnostnikov

N1 video 06. Okt. 202106:47 > 18:211 komentar
Delite:
Viktor Orban in Janez Janša
Foto: Borut Živulovič /BOBO

Voditelji članic EU in držav Zahodnega Balkana so se na Brdu pri Kranju zbrali že v torek na večerji, medtem ko je v Ljubljani potekal protest. Pričakovanja vrha so bila že od začetka sicer precej nizka. Sam vrh namreč ni širitvene narave, je pa širitev EU proti zahodu ena glavnih tem.

Kot uvod v današnji vrh Evropske unije (EU) in Zahodnega Balkana je v torek zvečer na Brdu potekala delovna večerja voditeljev. A levji delež dela voditelje čaka danes, ko je v središču širitev EU. Bistvenih premikov Albanija, BiH, Srbija, Severna Makedonija, Črna gora in Kosovo sicer ne morejo pričakovati. Majhne možnosti za premik so po bolgarskih volitvah, ki bodo sredi novembra.

Po poročanju novinarja N1 Mihe Orešnika, ki dogajanje spremlja na Brdu pri Kranju, se je današnji vrh začel s skoraj enourno zamudo.

Po sinočnji večerji, na kateri so voditelji pozornost namenjali zlasti razmeram v Afganistanu, odnosom s Kitajsko in okrevanju po pandemiji, je bila danes po pričakovanjih bolj v ospredju sama širitev na Zahodni Balkan.

Že pred vrhom je bilo nekaj pogovorov na to temo, francoski predsednik Emmanuel Macron se je denimo sestal z bolgarskim predsednikom Rumenom Radevom in severnomakedonskim premierjem Zoranom Zaevom

Sprejeli skupno deklaracijo

“Vemo, da Bolgarija že več kot leto dni blokira začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo. Ni znano, ali so dosegli kakšen preboj, tudi bolgarski premier tega prej ni želel komentirati, bi bil pa vsekakor velik preboj, če bi na tem vrhu na Brdu odpravili blokado,” je dejal Orešnik.

“Pričakovanja niso prav visoka,” je komentiral. Tudi hrvaški premier Andrej Plenković od vrha ne pričakuje veliko. “Upe polaga v končno deklaracijo, ki jo bodo voditelji na plenarnem zasedanju verjetno še dokončno uskladili,” je po pogovoru s Plenkovićem dejal Orešnik. Voditelji so kasneje deklaracijo, ki so jo usklajevali dlje časa, le sprejeli. 

Slovenija je kot predsedujoča Svetu EU sicer predlagala, da se v deklaracijo vnese bolj natančna časovnica – med drugim leto 2030 kot končni datum za vstop vseh šestih držav v EU – toda temu so nasprotovale nekatere velike države članice (zlasti Francija).

Slovenija naj bi v izjavo želela vključiti tudi referenco na odpravljanje komunistične dediščine, vendar v osnutku, usklajenem na začetku tedna, tega predloga ni.

EU bo regiji pomagala tudi s cepivi

“Kar vemo od prej je, da bo v izjavi močno poudarjeno to, da si države članice močno prizadevajo, da države Zahodnega Balkana čim prej vstopijo v EU,” je pred tiskovno konferenco treh predsednikov, predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in predsednika slovenske vlade Janeza Janše, z Brda pri Kranju poudaril Orešnik.

“V tem besedilu bo poudarjeno zlasti to, da je EU tej regiji še vedno pripravljena finančno pomagati,” je navedel. EU bo namreč regiji v prihodnjih desetih letih namenila 30 milijard evrov finančne pomoči, od česar bi lahko bila prva milijarda izplačana še v tem letu. Regiji bo EU pomagala tudi s cepivi.

“Vse to so stvari, ki se zelo lepo slišijo, ne morejo pa več skriti dejstva, da konkretnega napredka na področju širitve v zadnjem času ni bilo,” je komentiral Orešnik.

Pričakovano, brez pričakovanj

Po tiskovni konferenci je novinar N1 Orešnik komentiral, da je dan tekel brez večjih presenečenj. “Ostaja pri političnih sporočilih in obljubah, kar poslušamo že nekaj časa,” je dejal. V zameno za 30 milijard evrov evropske finančne pomoči bodo države Zahodnega Balkana pospešile izvajanje reform, ki jih morajo izvesti zato, da bodo sploh lahko začele s pristopnimi pogajanji.

“Vemo, da jih Severna Makedonija ne more začeti, ker jo že več kot leto dni blokira Bolgarija zaradi dvostranskih vprašanj. Nekateri so potihoma pričakovali, da bi lahko tukaj na Brdu prišlo do preboja, vendar do tega ni prišlo,” je komentiral Orešnik.

Kurti: “Šesterica držav Zahodnega Balkana je regija, ki manjka EU, da bi postala Evropa”

Kosovski predsednik vlade Albin Kurti je ob prihodu na današnji vrh izrazil upanje, da bo EU zaradi tega vrha ostala zvesta svojemu bistvu, ki je širitev. Po njegovih besedah gre za najpomembnejši politični projekt in zgodovinski proces miru in blaginje od druge svetovne vojne.

“EU mora nadaljevati širitev, da bi postala Evropa. In šesterica držav Zahodnega Balkana je regija, ki manjka EU, da bi postala Evropa. Mi smo Evropa, ampak EU bi morala postati Evropa,” je dejal novinarjem.

Nadaljeval je, da so do EU sicer kritični, a niso zagrenjeni in ni jih strah. “Zato zagovarjam manj strahu na strani EU in manj zagrenjenosti na strani šesterice držav Zahodnega Balkana,” je poudaril kosovski predsednik vlade.

Priča pozitivnim učinkom integracije

“Menim, da smo bili v preteklem desetletju priča pozitivnim učinkom integracije v EU na državo članico. Torej, dvig življenjskega standarda, gospodarski napredek in pozitivne spremembe na področju krepitve demokracije, zato je v evropskem interesu, da ta postopek vodi tudi z državami Zahodnega Balkana. Zato sem prepričana, da ima Evropska unija koristi od širitve,” je ob prihodu na Brdo pri Kranju dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Von der Leyen: Državam Zahodnega Balkana moramo pojasniti, da nam je mar

Pomembno se ji zdi tudi, da države Zahodnega Balkana vedo, da lahko računajo na EU.

“Zelo pomembno se mi zdi, da državam Zahodnega Balkana pojasnimo, da nam je mar in da smo njihov najljubši partner, ker tudi one zdaj vedo, da njihovi prebivalci od Evropske unije dobijo najboljšo vrednost za svoj denar: visoko kakovost, zanesljivost, preglednost in jasne stroške, torej brez dodatnih obveznosti,” je izpostavila von der Leyen.

Enotnosti med članicami EU primanjkuje

Med članicami Unije ni enotnosti glede hitrosti in nujnosti nadaljnje širitve na države Zahodnega Balkana, in to kljub bojazni, da bodo ob odsotnosti EU tamkajšnji prostor politično in gospodarsko zavzele Kitajska, Rusija in Turčija.

Tudi o roamingu in rasti cen energije

Eden od pričakovanih rezultatov tega vrha je bil tudi načrt o roamingu – za postopno zniževanje stroškov gostovanja v tujem mobilnem omrežju, kar bi bila oprijemljiva korist za ljudi v regiji. Vendar pa kaže, da Unija državam v regiji na tej točki še ne bo ponudila natančnejših časovnih ciljev.

Da so resno vprašanje tudi rastoče cene energije, je opozorila von der Leyen. Pri tem je treba po njenih besedah jasno povedati, da cene plina rastejo, medtem ko so se cene obnovljivih virov energije znižale in so stabilne. “Za nas je jasno, da je dolgoročno pomembno vlagati v obnovljive vire energije, saj to zagotavlja stabilne cene in več neodvisnosti,” je poudarila predsednica Komisije. Ob tem je spomnila, da EU uvaža 90 odstotkov plina, v proizvodnji obnovljivih virov pa je zelo močna.

Evropska komisija bo naslednji teden razgrnila predloge za spoprijemanje s tem izzivom, nato bodo o tem na rednem oktobrskem zasedanju govorili voditelji članic EU. Pričakuje se nabor ukrepov, ki so v skladu z zakonodajo EU na voljo članicam pri odzivanju na razmere. Španija, Francija, Grčija, Češka in Romunija so se v torek v skupni izjavi zavzele za enoten pristop na ravni EU, za preučitev delovanja evropskega trga plina in prenovo trga elektrike ter za osredotočenost na zagotavljanje energetske neodvisnosti.

Visoke cene energije je ob prihodu na vrh komentiral tudi madžarski premier Viktor Orban, ki je menil, da mora EU spremeniti svojo politiko na tem področju, in bil kritičen, da je vsaj delno za rast cen kriva Evropska komisija. “Spremeniti moramo ureditev, sicer bomo vsi trpeli,” je dejal. Na Madžarskem po njegovih besedah nimajo težav z visokimi cenami energije, ker imajo sistem, ki cene omejuje. Je pa problem Madžarske evropski zeleni dogovor, ker neposredno obdavčuje lastnike stanovanj, hiš in avtomobilov, kar ni sprejemljivo, je poudaril Orban.

Na Brdu 41 delegacij z 264 delegati

Iz novinarskega središča, ki je na travniku v neposredni bližini kongresnega centra Brdo, o današnjem vrhu poroča več kot 450 večinoma tujih novinarjev, ki so se po zadnjih podatkih akreditirali za dogodek. Dogodek spremlja tudi 97 tolmačev v Bruslju in na Brdu pri Kranju. Na Brdo je prispelo 41 uradnih delegacij, ki jo sestavlja 264 delegatov, varuje jih 141 varnostnikov in še dodatnih 150 oseb v spremstvu. Nastanjeni so večinoma v Ljubljani, na Bledu in Brdu pri Kranju. Za njihov prevoz po državi je bilo angažiranih tudi približno 100 vojakov šoferjev. 

Komentarji tudi na torkove proteste v Ljubljani

Pričakovali smo tudi, da se voditelji držav članic EU in držav Zahodnega Balkana ne bodo mogli izogniti vprašanjem o protestu, ki je v torek potekal v prestolnici, kljub temu pa jih novinarji o tem na konferenci niso povprašali.

Torkov protest je sprva potekal mirno, nato pa so stvari ušle izpod nadzora, policisti so uporabili več solzivca kot v zadnjem času v Ljubljani. Prav tako je vsaj sedemkrat na različnih lokacijah posredoval vodni top.

Vrh Evropske unije in držav Zahodnega Balkana
Foto : YC/BOBO

Je pa Plenković komentiral torkove proteste v Ljubljane. Pravi, da ga na njih ni bilo, so mu pa drugi povedali, kaj se dogaja. Posredno je nakazal, da na Hrvaškem ukrepi niso bili tako strogi in tudi zato ljudje niso tako jezni kot v Sloveniji. Kljub temu proteste proti ukrepom, vezanim na koronavirus, na Hrvaškem imajo, a so po njegovih besedah mirni. Kdaj je bil solzivec nazadnje uporabljen na Hrvaškem, se ne spomni. 

Velja omejitev gibanja, krožijo informacije o novih protestih

V nekaterih predelih Ljubljane, na Bledu in v okolici Brda pri Kranju še vedno velja omejitev gibanja. Kot je pojasnil Alojz Sladič iz Sektorja splošne policije na Generalni policijski upravi, je bil 9. člen zakona o nalogah in pooblastilih policije aktiviran zaradi velike verjetnosti hujših kršitev javnega reda.

Komentari

Vaš komentar