Menu Item
Cene zemeljskega plina na evropskih borzah so močno poskočile. Na avstrijski dobavni točki se je cena danes ustalila pri malo manj kot 170 evrov za megavatno uro, kar je skoraj toliko več kot pred tednom dni. Kratkoročno gibanje cen je izredno težko napovedati, zagotovo pa v prihodnje ne bodo več take kot pred letom dni, pravijo v Geoplinu. Minister Zdravko Počivalšek je dejal, da v tem trenutku ni potrebe po novi intervenciji države.
Zaradi vojne v Ukrajini in posledičnih sankcij se stopnjuje pritisk na borzne cene zemeljskega plina v Evropi. Cena na avstrijski dobavni točki, kjer plin kupujejo tudi naši trgovci s plinom in industrijska podjetja, je z včerajšnjih 118 evrov za megavatno uro poskočila na 195 evrov, nato pa se je znižala na malo manj kot 170 evro. Pred tednom dni, pred ruskim napadom, je bila cena 90 evrov za megavatno uro. Tudi na nizozemskem vozlišču TTF se je cena povzpela na rekordnih 194 evrov, a se je nato spustila na (še vedno visokih) 160 evrov za megavatno uro.
Težko napovedati, kakšen bo vpliv na Slovenijo
Cene so izrazito volatilne, zato je njihovo kratkoročno gibanje izredno težko napovedovati, pravijo v Geoplinu, glavnem trgovcu s plinom v Sloveniji. Stopnjevanje konfliktov v Ukrajini dviguje cene, vsaka pozitivna novica pa bi lahko pripomogla k njihovi umiritvi, ocenjujejo. “Kar lahko z gotovostjo trdimo, je, da so cenovne ravni zemeljskega plina izpred leta ali dveh stvar preteklosti in da bodo cene v prihodnje zagotovo višje,” so zapisali v odgovoru na naša vprašanja. Do lanskega aprila je bila cena na avstrijski dobavni točki pod 20 evrov za megavatnouro.
Po njihovem je težko napovedati tudi to, kako bodo visoke cene plina na borzah vplivale na Slovenijo. Cene zemeljskega plina v Sloveniji niso samo odraz gibanja teh cen, saj določen del plina v Slovenijo pride na podlagi dolgoročnejših pogodb z vnaprej določeno ceno.
V Geoplinu so zagotovili, da oskrba z zemeljskim plinom iz vseh nabavnih virov, ki jih ima Geoplin, poteka nemoteno in da do zdaj niso prejeli napovedi ali zaznali kakršnihkoli redukcij v dobavi iz Rusije.
V Nemčiji je sicer dobava plina iz Rusije na rekordni ravni, so danes poročali nemški mediji. Ostre ekonomske sankcije, uperjene proti Rusiji, ne segajo na področje energetike. Prav zato so članice sistema Swift izključile samo sedem ruskih bank, ne pa tudi ključnih ruskih bank Sberbank in Gazprombank, preko katerih poteka plačevanje ruskega plina in nafte.
Počivalšek: V tem trenutku ni potrebe, da interveniramo
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je danes dejal, da so pred začetkom vojaških spopadov v Ukrajini pričakovali umiritev cen energije. “Vendar je ta kriza pripeljala do tega, da vsaj na plinskem in na področju naftnih derivatov ne moremo pričakovati nekega umirjanja”. “Tako kot smo ravnali v prvi fazi, če bo treba, bo država na tem področju intervenirala. V tem trenutku še ni potrebe,” je povedal.
Tudi glede pomoči podjetjem, ki poslujejo v Rusiji in Ukrajini, je povedal podobno. Torej, da bo morebiten program pomoči podjetjem sledil analizi razmer. “Najprej bo treba glede na obseg tega konflikta pripraviti zgodbo v tej smeri, da se bodo morali dolgoročno orientirati na neke bolj stabilne trge. Če bo treba, pa bomo intervenirali do podjetij tudi v drugačni obliki,” je dejal Počivalšek. Težav z oskrbo s hrano ne pričakuje.
Močno odvisni
Plin je za EU in tudi Slovenijo pomemben energent, tako za industrijo kot prebivalstvo (predvsem za ogrevanje). Poleg tega njegova cena zadnja leta pomembno vpliva tudi na ceno elektrike.
Slovenija večino plina uvozi iz Rusije, deloma na podlagi dolgoročne pogodbe Geoplina z Gazpromom (pri čemer je pomembno, da se cene oblikujejo na borzi), deloma pa prek nakupov na borzi. Od januarja do novembra lani smo ga od tam po podatkih Sursa uvozili 54 odstotkov, še 27 odstotkov pa iz Avstrije. Mogoče je, da je tudi del tega avstrijskega plina pravzaprav ruski, saj gre za plin, ki ga naša podjetja kupujejo na plinskem vozlišču v Baumgartnu, primarni viri pa so različni.
Kakšne bodo posledice povišanih cen za slovensko prebivalstvo in podjetja, je težko reči. Vse je namreč odvisno od tega, kdaj trgovci in podjetja kupujejo plin. Če imajo zadostne zaloge, jim to omogoča, da počakajo, da se cene umirijo. Če teh nimajo ali če bi cene na višjih nivojih vztrajale tri mesece ali dlje, pa bi se gotovo prelile tudi v maloprodajne cene plina, kar poenostavljeno povedano pomeni dražjo proizvodnjo (in sčasoma višje cene proizvodov) ter dražje ogrevanje.
Opec+ vztraja pri povečevanju proizvodnje nafte
Članice razširjene skupine držav proizvajalk nafte Opec+ so se na današnjem zasedanju odločile, da nadaljujejo politiko počasnega povečevanja proizvodnje nafte. Aprila jo bodo tako povečale za 400.000 159-litrskih sodov dnevno oziroma toliko kot minule mesece. Za to so se odločile kljub skokoviti rasti cen nafte zaradi ruskega napada na Ukrajino.
Cene nafte čez 110 dolarjev za sod
Cene nafte so od začetka ruskega napada na Ukrajino močno porasle. Tako za sod severnomorske nafte brent z majskim dobavnim rokom kot za sod zahodnoteksaške nafte z aprilskim dobavnim rokom je danes treba odšteti več kot 110 dolarjev. Brent je na najvišji ravni po letu 2014, zahodnoteksaška nafta pa na najvišji ravni po letu 2013, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Po zadnjih podatkih je za sod brenta treba odšteti 111,81 dolarja, za sod zahodnoteksaške nafte pa 110,11 dolarja.
Vztrajanje skupine, ki vključuje tudi Savdsko Arabijo in Rusijo, pri začrtani politiki večanja proizvodnje analitikov sicer ni presenetila, navaja AFP.
Članice Opeca+, 13 rednih in deset pridruženih, so zaradi pandemije covida-19 leta 2020 občutno oklestile črpanje, lani, ko se je povpraševanje okrepilo, pa so začele proizvodnjo postopoma znova krepiti. Odločitve o črpanju sprejemajo vsak mesec posebej na podlagi svežih ocen položaja na trgu.
Naslednje zasedanje Opeca+ bo konec tega meseca.
Ameriški predsednik Joe Biden je v torek v ameriškem kongresu dejal, da se bodo ZDA pridružile dogovoru 30 držav o sprostitvi 60 milijonov sodov strateških naftnih rezerv. Strokovnjaki sicer menijo, da bo vpliv te poteze zelo omejen.
Cene dizla v Sloveniji že včeraj rekordne
Cene dizla v Sloveniji so včeraj dosegle najvišjo raven v zgodovini. Na Petrolu liter dizelskega goriva stane 1,488 evra, na OMV pa 1,489 evra na liter. Za 2,7 centa se je medtem cena dvignila tudi bencinu. Liter tega pogonskega goriva pri Petrolu stane 1,458 evra, pri OMV pa 1,459 evra. To sicer ni najvišja cena v zgodovini. Avgusta leta 2012 je regulirana cena bencina znašala 1,576 evra na liter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje