Ko se draži energija, se draži tudi vse ostalo. Ljudje hitro postanejo nestrpni, revni postanejo še bolj revni, družbene napetosti se povečajo. Trenutna kriza z visokimi cenami energije bi lahko odločilno vplivala na nadaljnjo evropsko energetsko politiko, sploh če bo prihajajoča zima hladna. Kakšna bo naša energetska prihodnost, kaj se bo dogajalo s ceno energije in kakšna so ozadja aktualnih pretresov?
Leto 2020 so zaradi epidemije covida-19 in posledičnega upada gospodarske aktivnosti zaznamovale izredno nizke cene energije. Medtem ko so cene zaščitne medicinske opreme letele v nebo, so bile aprila, na vrhuncu prvega vala epidemije, borzne cene nafte prvič v zgodovini negativne. Proizvajalci in preprodajalci nafte so bili pripravljeni kupcem celo plačati za razbremenitev skladiščnih kapacitet.
V takem ozračju so mnoge naložbe v dodatne zmogljivosti, v razširitev energetske infrastrukture, v nove vrtine zastale.
Le dobro leto zatem so cepiva začela obetati skorajšnji konec zdravstvene krize, svetovno gospodarstvo pa se je vnovič začelo zaganjati s polno paro. In ker je to pomenilo naglo povečanje svetovnih potreb po energiji, ki jih ponudniki le s težavo izpolnjujejo, so cene energentov začele strmo naraščati.
“Lani spomladi je dobesedno zmanjkalo povpraševanja,” pravi Robert Golob, predsednik uprave energetskega trgovca Gen-i. “Danes, ko se je povpraševanje vrnilo, pa je zmanjkalo ponudbe.”
Ne gre za to, da bi bile zaloge energentov izčrpane. “A svetovna energetska mašina ne deluje več tako naoljeno, kot je delovala pred covidno krizo. Kar naenkrat prihaja do trenj v oskrbni verigi. To je globalni fenomen.”
Bitka za plin, bitka s pomočjo plina
V središču zanimanja je zemeljski plin, katerega borzna cena v Evropi se je od začetka leta povišala za petkrat, preden je nekoliko upadla – ta teden se je gibala okoli štirikratnika cene z začetka leta. Za to je več razlogov, nam je pojasnil direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc. “Na borzno ceno zemeljskega plina v letošnjem letu poleg povpraševanja zaradi gospodarskega okrevanja vplivajo tudi relativno prazna skladišča po dolgi zadnji zimi, vzdrževalna dela na glavnih dobavnih plinovodih iz Norveške in Rusije, ki so posledično v poletnih mesecih zmanjšali izvoz v Evropo, in veliko povpraševanje.”
Profimedia
Kompresorska postaja Slavinska, začetek 1200 kilometrov dolgega podvodnega plinovoda Severni tok 2.
Poleg tega je Evropa letos ostala brez dobršnega dela utekočinjenega zemeljskega plina, saj ponudniki ladje raje preusmerjajo v Azijo, kjer ga lahko prodajajo po še višjih cenah.
Posledično se je v Evropi močno povečala odvisnost od zemeljskega plina iz Rusije, kar je sprožilo ugibanja, ali v Moskvi namerno omejujejo ponudbo in s tem vzdržujejo visoke cene plina. Dodatna motivacija za to naj bi bila ustvarjanje pritiska na Evropsko unijo, naj omogoči obratovanje plinovoda Severni tok 2, katerega gradnja je dokončana, a še nima vseh uporabnih dovoljenj. Rusija sicer vztraja, da izpolnjuje vse pogodbene obveznosti v zvezi z dobavo plina v Evropo.
Od plina je vse bolj odvisna elektrika
Zemeljski plin je v svetovnem merilu, še posebej za Evropo, vse bolj pomemben energent. Postal je namreč eden ključnih dejavnikov pri prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Termoelektrarne na premog so v zadnjih letih zaradi naraščajočih cen emisijskih kuponov, evropskih dovolilnic za izpuste CO2, ki so močno zvišale njihove obratovalne stroške, postajale vse bolj nerentabilne. Številne so močno zmanjšale proizvodnjo ali jo celo opustile.
Hkrati pa že več let v prizadevanjih za ozelenitev energetike hitro narašča količina vetrnih in sončnih elektrarn v elektroenergetskem sistemu, katerih proizvodnja je odvisna od vremena in časa v dnevu. “Delež nestanovitnih obnovljivih virov v EU narašča,” pojasnjuje Aleksander Mervar, direktor državne družbe ELES, odgovorne za stabilno delovanje prenosnega električnega omrežja. “Kaj se zažene takrat, ko veter neha pihati in sonce ne sije? Plinske elektrarne. Če zapiramo termoelektrarne na premog, ne gradimo novih nukleark in stare pospešeno zapiramo, se je treba vse bolj zanašati na plin.”
BOBO
Plinska elektrarna Brestanica skrbi za pokrivanje kratkotrajnih primanjkljajev elektrike v slovenskem omrežju.
Po besedah Blaža Košoroka, državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo z dolgoletno kariero v energetiki, so letošnjo proizvodnjo iz obnovljivih virov energije zaznamovali slaba hidrologija – kar pomeni, da so hidroelektrarne zaradi premalo padavin, prehitro se talečega snega in posledično nižjega pretoka rek proizvedle manj elektrike od načrtov – ter slabe vetrovne razmere, kar se je poznalo tudi pri proizvodnji vetrnih elektrarn. “Posledično to pomeni, da se je povečala potreba po pokrivanju izpada proizvodnje s plinskimi elektrarnami.”
Po novem se je povpraševanje po zemeljskem plinu, ki je bilo do zdaj zaradi pretežne rabe za ogrevanje izrazito vezano na kurilno sezono, povečalo tudi v poletnih mesecih, za delovanje plinskih elektrarn, pravi Robert Golob. “Zato smo se danes znašli v situaciji, ko so evropska skladišča plina pred zimsko sezono bolj prazna, kot bi si želeli. Ta praznost skladišč pa številne navdaja s strahom, skorajda paniko, ki se danes odraža na evropskih energetskih trgih.”
Višje cene plina vse bolj odločilno vplivajo na borzne cene elektrike, saj se cena oblikuje na podlagi mejnih stroškov najdražjih proizvodnih enot, katerih obratovanje je potrebno za pokritje potreb po električni energiji v evropskem omrežju. To pa so praviloma ravno plinske elektrarne.
Še Teš bi lahko imel dobiček
Trenutna borzna cena elektrike nima takojšnjega in neposrednega vpliva na zneske na položnicah. Večinoma se dobavitelji o nakupu elektrike dogovorijo vnaprej, neposredno z upravljalci elektrarn.
“Večina elektrike se proda bilateralno, na borzi se proda le kakih 20 odstotkov,” pojasnjuje Aleksander Mervar. S tem si tako proizvajalci kot kupci zagotovijo bolj predvidljivo poslovanje in se zaščitijo pred morebitnimi cenovnimi šoki.
Lahko pa trgovci tudi špekulirajo, opozarja Mervar. “Uporabnikom denimo zagotovijo elektriko po določeni ceni, a je sočasno ne zakupijo pri proizvajalcih, saj računajo, da se bodo cene znižale in da bodo na ta način lahko poželi ekstra dobičke. Če pa se cena nato dvigne, so v zagati, saj morajo elektriko kupovati po višji ceni, kot so jo prodali uporabnikom. To je razlog za propad enega od manjših slovenskih ponudnikov. Mislim sicer, da se v Sloveniji večina trgovcev ne zanaša na tovrstne špekulacije.”
Če bi se, bi bili danes v precej težji situaciji. Na drugi strani je marsikateremu upravljalcu elektrarn zelo žal, da je elektriko, ki jo proizvaja v teh dneh, prodal že pred časom. Danes bi namreč s prodajo te elektrike na borzi lahko ustvarjal velikanski dobiček.
“Če bi Teš v teh dneh na borzi prodal vso elektriko, ki jo bo proizvedel v prihodnjem letu, in sočasno kupil vse emisijske kupone, ki jih bo zaradi tega potreboval, bi imel v letu 2021 70 milijonov evrov dobička. Če bi celoten HSE danes prodal vso elektriko, ki jo bo proizvedel prihodnje leto, bi imel v letu 2022 pol milijarde dobička.”
BOBO
Grozeče položnice
Ljudje trenutno višje cene energije občutijo predvsem na bencinski črpalki, saj ste se bencin in dizel v manj kot enem letu podražila za skoraj 50 odstotkov. Podražitev občutijo tudi porabniki kurilnega olja (vlada je ta teden za kurilno olje uvedla omejitev marž) in utekočinjenega plina, ki si želijo pred zimo napolniti rezervoarje. Narašča tudi cena v Sloveniji najbolj razširjenega energenta za ogrevanje – lesa.
Položnice za elektriko in zemeljski plin iz plinovodnega omrežja za zdaj v Sloveniji večinoma ostajajo nespremenjene. Izjema je Petrol, ki je napovedal podražitev tako elektrike kot plina. 30-odstotna podražitev elektrike, ki jo je napovedal, bo sicer končni znesek na položnicah povišala zgolj za približno deset odstotkov, saj cena električne energije predstavlja le tretjino zneska na položnicah, ostalo so različni prispevki in dajatve.
Določene podražitve so po njegovem pričakovanju verjetno neizogibne, a bodo obvladljive. “Po moji oceni se računi za elektriko za gospodinjstva v povprečju ne bodo dvignili za več kot deset odstotkov, če bo z ukrepi na pomoč priskočila tudi država.” Najbolj ranljivim naj bi država po vzoru Francije pomagala z energetskimi boni.
Možnost zamenjave dobavitelja elektrike ali plina in potencialne težave
Če dobavitelji energije ne bodo delovali usklajeno pri morebitnem zviševanju cen, se lahko začnejo ljudje odločati za množične zamenjave dobaviteljev. Ne nazadnje je to ta teden v državnem zboru predlagal tudi premier Janez Janša kot odziv na po njegovem mnenju neupravičeno podražitev elektrike in plina, za katero se je odločil Petrol. A kot svari Aleksander Mervar, se lahko pri tem pojavijo težave. “Drugi ponudniki imajo namreč zakupljene količine za servisiranje obstoječih uporabnikov, za dodatne nove uporabnike bi morali energijo dokupiti po višji cenah.”
Srdjan Živulović/Bobo
Velik priliv novih odjemalcev lahko predstavlja problem, priznava Robert Golob. “Če se nam zgodi velik priliv odjemalcev zemeljskega plina v trenutku, ko bodo cene na svetovnih trgih zelo visoke, bomo tudi mi imeli problem. V takem primeru je verjetno smiselno razmišljati o neke vrste socializaciji povišanih stroškov, ko bi višje cene skušali razporediti med vse odjemalce.”
V Nemčiji je eden od večjih dobaviteljev plina, družba E.On, že ustavil sprejemanje novih odjemalcev. “V nekem trenutku se je treba odločiti, ali pomagati novim strankam ali pa v prvi plan postaviti svoje zveste odjemalce,” pravi Golob. “V trenutku, ko bi bili obstoječi zvesti odjemalci bistveno na slabšem zaradi priliva novih odjemalcev, se je morda treba odločiti za tovrstne poteze. Ni nujno, da začneš nove odjemalce zavračati, lahko denimo tudi vpelješ dva cenika, enega za zveste stranke in enega za nove odjemalce. Tudi to se lahko začne dogajati med zimo, če bodo razmere šle v to smer.”
Za industrijo bodo potrebni odpustki
Večja težava se zaradi visokih borznih cen energije lahko pojavi pri nekaterih industrijskih odjemalcih, ki v nasprotju z gospodinjstvi sami sprejemajo odločitve v zvezi s časovnico zakupa energije. “Veliki poslovni odjemalci imajo svoje nabavne službe in sami odgovarjajo za svoje odločitve glede zakupa energije,” razlaga Robert Golob. “Mi jim lahko povemo, kakšno je stanje na trgu in kdaj se nam zdi priporočljivo izvesti nakup, a končna odločitev je njihova.”
Kot pravi, je med njihovimi poslovnimi odjemalci 60 odstotkov takih, ki so električno energijo zakupili pravočasno, še pred cenovno krizo. Oni so na varni strani in se s cenami energije ne obremenjujejo preveč.” Nekateri, dodaja, imajo energijo zakupljeno celo že do leta 2024.
Tisti, ki so z nakupom čakali, pa se lahko znajdejo v težavah. “Nekateri veliki industrijski porabniki so spomladi čakali z zakupom energije za prihodnje leto v upanju, da bodo cene padle,” pravi Aleksander Mervar. Zdaj pričakujejo pomoč države.
V Slovenski industriji jekla (SIJ) so nam denimo povedali, da v skladu s poslovno strategijo vnaprej zakupujejo le manjši del energentov. Plin in elektrika sta pred podražitvami zanje predstavljala med osem in devet odstotkov vseh proizvodnih stroškov, je povedal eden od vodilnih v družbi Slavko Kanalec. “Po trenutnih cenah pa predstavljata že najmanj četrtino.”
Kot napoveduje državni sekretar Blaž Košorok, bo verjetno treba slovenski energetsko intenzivni industriji pomagati s kritjem posrednih stroškov emisijskih kuponov – povrnili bi ji torej del povišanih stroškov za energijo. Gre za poskus ohranjanja konkurenčnosti v primerjavi z industrijo v državah z manj strogimi okoljskimi standardi. “Smo edina država v EU, ki tovrstne pomoči svoji energetsko intenzivni industriji še ne omogoča.”
V Evropi je kar nekaj tovarn zaradi visokih cen energije začasno ustavilo proizvodnjo. Predvsem so na udaru proizvajalci kovin in tovarne umetnih gnojil.
Največji slovenski porabnik električne energije je tovarna aluminija Talum v Kidričevem. Talum je v lasti ELES. Včasih je sam porabil več kot deset odstotkov vse v Sloveniji porabljene električne energije. Danes se je njegova poraba zaradi spremembe poslovnega modela bistveno zmanjšala in se približuje trem odstotkom celotne slovenske porabe. Če je njegova proizvodnja še pred desetletjem temeljila na lastni proizvodnji primarnega aluminija, se danes bolj osredotoča na reciklažo, pretaljevanje že uporabljenega aluminija, saj to zahteva 20-krat manj energije. “Če bi bil Talumov poslovni model tak kot leta 2010, ko je temeljil predvsem na lastni proizvodnji primarnega aluminija, bi bil danes v hudih težavah,” pravi Aleksander Mervar.
Lahko se še poslabša, preden bo bolje
Kar zadeva morebitno nadaljnjo rast cen energije, bo veliko odvisno od prihajajoče zime. “Če bo zima hladna, se utegne današnja situacija, ki je že kritična, prevesiti v še kaj hujšega, ko bodo nekateri odjemalci dejansko ostali brez plina ali pa bodo cene poskočile za desetkrat,” pravi Robert Golob. “V svetovni logistiki, na področju ladijskih prevozov, se dogaja ravno tak fenomen – cene so se zvišale za desetkrat.”
N1
Vsi naši sogovorniki sicer poudarjajo, da se bodo zelo verjetno cene energije normalizirale najkasneje spomladi, ko bo zimski mraz popustil. V vmesnem času pa bi lahko bili priča tudi cenovnim rekordom. “Borzna cena elektrike bi lahko dosegla tudi 1.000 evrov za megavatno uro,” napoveduje Aleksander Mervar.
Da se spomladi obeta umiritev cen, po besedah Roberta Goloba nakazuje tudi dogajanje na trgu. “Trenutne borzne cene za energente z dobavo v prihodnjih zimah so precej nižje od sedanjih. Skratka, tudi trg predvideva, da gre pri trenutnih cenah za neki prehodni pojav, ki se bo s koncem letošnje zime umiril.”
Če bo letošnja zima mila, če ne bo ekstremno nizkih temperatur, pa se bo po njegovih besedah pritisk na cene, ki se trenutno ustvarja tudi zaradi strahu pred hudo zimo, sam od sebe morda umiril že prej.
Energija bo vse dražja
Cene na energetskih trgih se bodo morda umirile, a cena energije bo na splošno, napoveduje večina poznavalcev, v prihodnje naraščala. Dejstvo je, da je bila naša dozdajšnja potratnost s fosilnimi gorivi subvencionirana, saj nismo plačevali t. i. eksternih (okoljskih in zdravstvenih) stroškov, ki jih povzroča njihova uporaba.
Danes, ko so dolžne plačevati za izpuste CO2 v ozračje, pa evropske elektrarne na premog postajajo nerentabilne.
“Prepričan sem, da se cene energije ne bodo več vrnile na raven, kakršne smo bili navajeni in ki so nam omogočale dokaj energetsko potraten način življenja,” meni Blaž Košorok. “Veliko več truda bomo morali vlagati v učinkovito rabo energije, pa tudi v naših glavah se bo moralo marsikaj spremeniti.”
Aleksander Mervar že nekaj časa opozarja, da tako poceni elektrike, kot smo je navajeni, zaradi sprememb pri načinu pridobivanja električne energije ne bomo imeli nikoli več. “Po moji oceni se bodo računi za elektriko do leta 2030 zvišali za približno 85 odstotkov. V zakup je treba vzeti inflacijo in vsa vlaganja v omrežje. S povečevanjem razpršenih obnovljivih virov se povečuje potreba po sistemskih rezervah, elektrarnah, ki so v pripravljenosti in lahko na hitro vskočijo in pokrijejo izpad.”
Je res kriv zeleni prehod?
Ena bolj pogosto izraženih skrbi v zvezi s trenutno energetsko krizo je možnost, da bi prizadevanja za opustitev fosilnih goriv in prehod na obnovljive vire energije obveljala za glavnega krivca za trenutno dogajanje, kar bi lahko usodno načelo javnomnenjsko podporo prizadevanjem za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. “Seveda ni razmah obnovljivih virov edini razlog za trenutno povišanje cen, zagotovo pa je eden od razlogov,” meni Aleksander Mervar.
Trenutne visoke cene energije so za nekatere strokovnjake, ki dvomijo o izvedljivosti prehoda na obnovljive vire, dokaz, da imajo prav. “Evropske sanjače o razogljičenju in brezogljični elektriki je preprosto dohitela resnica,” nam je dejal dr. Rafael Mihalič, predstojnik katedre za elektroenergetske sisteme na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko.
A evropski voditelji hitijo zatrjevati, da je končni cilj zelenega prehoda opustitev fosilnih goriv, kar bi Evropo končno razbremenilo odvisnosti od uvoženih energentov, saj je ravno ta odvisnost ključni dejavnik tovrstnih cenovnih šokov. “Razširiti moramo nabor dobaviteljev plina, še bolj ključno pa je, da pospešimo prehod na čisto energijo,” je na Twitterju zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
The whole world is affected by the energy prices spike.
Yet there is something specific to the ?? situation.
We are too reliant on gas, too dependent on gas imports. It makes us vulnerable.
We need to diversify suppliers but crucially, speed up the transition to clean energy pic.twitter.com/Z8lL9LkSLz
“Nikakor v tem primeru ni na mestu opozorilo, da je karkoli narobe z obnovljivimi viri energije, kot bi si marsikdo z naklonjenostjo do starih, fosilnih virov energije želel prikazati,” opozarja Blaž Košorok. “Seveda trenutno predstavljajo problem zaradi nestanovitnosti, a na dolgi rok so v kombinaciji s hranilniki energije in jedrsko energijo lahko ključni za stabilno nizkoogljično oskrbo z energijo.”
Po mnenju Roberta Goloba bo prehod na čistejše vire energije v nekem prehodnem obdobju povišal zneske na položnicah. “Ko pa bo ta prehod enkrat zaključen, se bo cena energije znižala. Med obnovljivimi viri energije in fosilnimi energenti je zelo pomembna razlika – obratovalni stroški elektrarn na obnovljive vire so praktično zanemarljivi, obratovalni stroški elektrarn na fosilna goriva pa so večinoma odvisni od svetovnih cen energentov. Pri obnovljivih virih teh cenovnih nihanj ni več. Ko bodo obnovljivi viri, skupaj z jedrsko energijo, igrali dominantno vlogo v elektroenergetskem sistemu, takrat takih cenovnih nihanj, kot jih doživljamo danes, ne bo več.”
Po besedah Aleksandra Mervarja je veliko odvisno od tega, ali nam bo uspelo izumiti in spraviti v prakso tehnično dovršene in ekonomsko sprejemljive sisteme za pretvorbo viškov elektrike v plin, njegovo skladiščenje, transport in ponovno uporabo. “Danes je to pošastno drago. Ni pa nemogoče, da se to spremeni. Poglejte, kako so denimo napredovali telefoni v primerjavi s 15 leti nazaj.”
Jedrska renesansa?
Energetska kriza, s katero se spopada Evropa, je vnovična priložnost za premislek o sprejemljivosti jedrske energije kot edinega nizkoogljičnega vira elektrike, ki ni odvisen niti od vremenskih razmer niti od dobre volje Rusije.
Deset evropskih držav, med njimi Slovenija, je trenutek izkoristilo za poziv Evropski komisiji, naj jedrsko energijo vendar prišteje med zelene naložbe, ki lahko pripomorejo k boju proti podnebni krizi. Besedilo so objavili v bruseljskem časniku Le Soir.
Aleksander Mervar jedrski energiji napoveduje lepše čase. “Pričakujem, da bo trenutno dogajanje sprožilo nove razmisleke v EU. Trdim, da bodo jedrski energiji kar naenkrat priznali status zelene energije.” Prepričan je celo, da si bo Nemčija premislila in konec prihodnjega leta ne bo izpolnila načrta o zaustavitvi vseh jedrskih elektrarn.
Tudi cene urana na svetovnih borzah so v pričakovanju morebitnega preobrata v odnosu do jedrske energije v zadnjem času močno narasle.
Francoski predsednik Macron je ta teden oznanil nova državna vlaganja v jedrsko tehnologijo, še pred koncem leta naj bi napovedal gradnjo šestih novih jedrskih reaktorjev.
Tudi Slovenijo čaka odločitev o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. “Odločitev o NEK 2 je pomembna, ker jedrska energija predstavlja hrbtenico v elektroenergetskem sistemu, tako imenovani pasovni vir. Tega s sončnimi elektrarnami v doglednem času ni mogoče nadomestiti,” poudarja Robert Golob. “Jedrsko energijo poznamo. Vemo, da izpolni glavni cilj razogljičenja, da elektriko proizvaja brez izpustov toplogrednih plinov. Morda kakšnega drugega cilja ne izpolnjuje, kar zadeva razogljičenje, pa je vsekakor del rešitve. In podnebna kriza je največja kriza, ki jo imamo pred seboj.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!