Menu Item
Konec vojne v Ukrajini je odvisen od ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki pa trenutno ne kaže volje za to, je danes v New Yorku dejala zunanja ministrica Tanja Fajon, ki se bo v petek ob drugi obletnici ruske agresije na Ukrajino udeležila razprav na to temo v Generalni skupščini in Varnostnem svetu ZN.
Varnostni svet ZN v petek ne bo sprejel resolucije o vojni, kot je ni uspel sprejeti zadnji dve leti, saj ima Rusija pravico do veta. Generalna skupščina ZN je doslej sprejela dve resoluciji z zahtevo po takojšnjem umiku Rusije iz Ukrajine, tokrat pa resolucija ni predvidena.
Na vprašanje, ali se strinja s predsednikom vlade Robertom Golobom, da zaradi vseh konfliktov zdaj ni čas za reformo Varnostnega sveta, je ministrica Tanja Fajon v pogovoru s slovenskimi dopisniki v New Yorku dejala, da je reforma nujna, koliko je v tem času realna, pa je drugo vprašanje.
“Vsekakor se moramo ukvarjati z reformo, ker Varnostni svet ne deluje, kot bi moral,” je dejala Fajon.
“V idealnih razmerah bi si seveda želeli, da Varnostni svet sprejme resolucijo, vendar ima Rusija stalni sedež v Varnostnem svetu in njena agresija v Ukrajini tako stopa v tretje leto. Slovenija si bo kot nosilka dosjeja o Ukrajini sicer v tej smeri prizadevala še naprej,” je dejala.
Ministrica bo na ZN nastopila s sporočilom, da bo Slovenija še naprej nudila trdno podporo Ukrajini.
Slovenija se še naprej zavzema tudi za iskanje odgovornosti za vse zločine, je dejala Fajon. “V EU potekajo stalne razprave o vojni in ruski grožnji drugim državam, še posebej čustvena je bila razprava po smrti ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega. Strinjam se, da Rusija ni Vladimir Putin, ki bo odgovarjal za svoje zločine, in ključno je, da podpremo vse tiste v Rusiji, ki si želijo miru,” je dejala Fajon.
Na vprašanje, ali vidi pot do miru, je ministrica odgovorila, da je to vprašanje za Putinov režim. “Zdi se, da gre za izčrpavanje ene in druge strani, ki povzroča civilne žrtve, škodo na infrastrukturi in odnose med državami,” je dejala.
Slovenija je od prejšnje članice Varnostnega sveta iz skupine vzhodnoevropskih držav ZN Albanije prevzela nosilno vlogo ukrajinskega dosjeja.
Slovenski diplomati poudarjajo, da je Slovenija odločno podprla tokratno zasedanje Varnostnega sveta in imela ključno vlogo pri tem, da bo na njem nastopil tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
Ključno vprašanje za Ukrajino je v tem trenutku nadaljevanje ameriške pomoči, ki je zastala zaradi republikanske blokade v kongresu. “EU je pred kratkim sprejela finančno pomoč v višini 50 milijard evrov, težko pa sodim, kako se bodo odločali v ZDA,” je dejala Fajon, ki ni želela ugibati o zmagovalcu letošnjih ameriških predsedniških volitev.
“Ne bom špekulirala, kdo bo zmagal na volitvah, želim pa si, da imamo dobrega transatlantskega partnerja,” je dejala.
Slovenija se po njenih besedah aktivno ukvarja z iskanjem teme, ki jo bo poudarjala v času septembrskega predsedovanja Varnostnemu svetu ZN, ko bodo v New Yorku praktično skoraj vsi svetovni voditelji. Slovenija bo nato predsedovala še enkrat, ob izteku mandata decembra prihodnje leto, se je izvedelo danes.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje