Ruski predsednik Vladimir Putin je na letni novinarski konferenci poročal o napredku ruskih sil v Ukrajini, kjer bo mir po njegovih besedah mogoč, ko bo Rusija dosegla svoje cilje. Med temi ostaja tudi nevtralen status Ukrajine. Kljub sankcijam in izolaciji Moskve je Putin prepričan o napredku Rusije. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg se medtem v primeru ruske zmage boji, da se Putin ne bi ustavil v Ukrajini.
Ruski predsednik je Vladimir Putin zatrdil, da ruska vojska napreduje na večini frontne črte v Ukrajini, ki se sicer v zadnjem letu dni ruske agresije skorajda ni premaknila. Moskva pri tem ohranja enake cilje – denacifikacija, demilitarizacija in nevtralen status države, je ponovil Putin in dodal, da so to tudi pogoji za mir. “Mir bo, ko bomo dosegli svoje cilje,” je dejal.
Zagotovil je, da za potrebe bojevanja v Ukrajini ne bo nove mobilizacije. Trenutno je na vojnem območju po njegovih besedah 617.000 ruskih vojakov, ki da se “odlično bojujejo”. Zatrdil je še, da se je poleg 300.000 vpoklicanih lani za boj prostovoljno javilo še 486.000 Rusov. Števila padlih na prvi letni novinarski konferenci, odkar je svojo vojsko februarja lani poslal v Ukrajino, ni omenjal.
Kljub zahodnim sankcijam in politični izolaciji, ki jih je Rusija deležna zaradi napada na Ukrajino, je Putin prepričan, da te niso škodile gospodarstvu ali morali države, ki da celo napreduje. “Dovolj razlogov je, da se ne le počutimo samozavestne, temveč tudi napredujemo,” je dejal in za letošnje leto napovedal 3,5-odstotno rast BDP, priznal pa, da je inflacija vse višja. V odgovorih, ki jih povzemajo tuje tiskovne agencije, je poskušal pomiriti Ruse, da konflikt ne bo vplival na njihova življenja, potem ko je pred dnevi potrdil, da se bo marca potegoval za še peti mandat na čelu države.
Omenil je tudi dogajanje na območju Gaze, pri čemer da gre za katastrofo, ki pa je ni mogoče primerjati z vojno v Ukrajini. “Vsakdo tu in po svetu lahko vidi in spremlja posebno vojaško operacijo in kaj se dogaja v Gazi ter vidi razliko,” je dejal in pri tem uporabil izraz, ki ga za vojno v Ukrajini uporablja Kremelj.
Na letni novinarski konferenci, ki običajno traja več ur, Putin odgovarja na izbrana vprašanja ruskih in tujih novinarjev, pa tudi na vprašanja državljanov na različne teme. Po navedbah ruskih medijev je bilo nanj naslovljenih vsaj 1,5 milijona vprašanj.
Stoltenberg: Kijev je treba še naprej vojaško podpirati
“Če Putin zmaga v Ukrajini, obstaja resno tveganje, da se njegova agresija ne bo končala tam. Naša podpora ni dobrodelnost. Je investicija v našo varnost,” je generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg dejal v Bruslju. “Pravično in trajno rešitev je mogoče doseči le tako, da prepričamo predsednika Putina, da na bojišču ne bodo zmagali,” je dodal. To pa je po njegovih besedah mogoče le z nadaljnjo podporo Ukrajini.
Stoltenberg je poziv podal v obdobju, ko se tako v ZDA kot EU zaradi notranjih političnih preračunavanj maje gotovost nadaljnji podpori Ukrajini. V ZDA odobritvi nove vojaške pomoči Kijevu nasprotujejo opozicijski republikanci, v EU pa potrditev ovira madžarski premier Viktor Orban. Tema danes zaposluje voditelje držav članic, ki so se zbrali na vrhu v Bruslju.
Moskovsko sodišče potrdilo podaljšanje pripora novinarju Gershkovichu
Medtem je sodišče v Moskvi danes potrdilo podaljšanje pripora ameriškemu novinarju Evanu Gershkovichu, ki so ga zaradi domnevnega vohunjenja prijeli marca, do 30. januarja. Odločitev o podaljšanju pripora je sicer sodišče, ki je doslej zavrnilo več prošenj novinarja zoper pripor, sprejelo konec novembra. Novinar časnika Wall Street Journal v zaporu čaka na sojenje, katerega datum še ni bil določen. Krivdo tako on kot časnik zanikata. Če bo spoznan za krivega, mu grozi do 20 let zapora.
Evan Gershkovich. (Foto: PROFIMEDIA)
Gershkovich je sicer prvi zahodni novinar, ki so ga v Rusiji priprli zaradi obtožb o vohunjenju po razpadu Sovjetske zveze. Ruske oblasti so medtem vložile tudi novo obtožnico proti ameriško-ruski novinarki Radia Svobodna Evropa Alsu Kurmaševi, ki so jo oktobra aretirali v Kazanu. Obtožena je, da se ni prijavila kot “tuja agentka” in da je kršila pravila poročanja o vojni v Ukrajini. Grozi ji do 15 let zapora, na svoji spletni strani navaja Radio Svobodna Evropa.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje