Menu Item
Ruski predsednik Vladimir Putin je v času pravoslavnega božiča odredil začasno prekinitev ognja. Dopoldne je sicer ukrajinska vojska poročala, da je bilo v torkovem napadu na rusko ofenzivo v ukrajinskem mestu Tokmak v regiji Zaporožje ubitih ali ranjenih 80 ruskih vojakov, še okrog 900 pa naj bi jih ukrajinske sile v preteklih dneh ubile v ofenzivah v regijah Doneck in Herson.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v času pravoslavnega božiča odredil začasno prekinitev ognja. Prekinitev ognja vzdolž celotne bojne linije bo trajala 36 ur. Začela se bo 6. januarja opoldne in se bo končala 7. januarja ob 24. uri.
S tem želi Putin pravoslavnim vernikom omogočiti, da se ob prazniku udeležijo cerkvenih bogoslužij.
K prekinitvi ognja je Putina že prej pozval vodja ruske pravoslavne cerkve patriarh Kirill, ki je sicer velik podpornik ruskega vojaškega posredovanja v Ukrajini. Putin se je za prekinitev ognja odločil ravno zaradi patriarhovega poziva, so sporočili iz Kremlja.
Erdogan pozval Putina k prekinitvi ognja
Pred tem je ruskega predsednika k enostranski prekinitvi ognja med pravoslavnim božičem pozval tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Erdogan, ki se že od začetka vojne ponuja za posrednika v pogajanjih, naj bi se danes pogovarjal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Veliko število pravoslavnih vernikov je na obeh straneh bojne linije.
Turški voditelj je svoje dobre odnose tako z Moskvo kot s Kijevom že večkrat izkoristil za posredovanje v konfliktu med Rusijo in Ukrajino. Prav tako si prizadeva, da bi Putina in Zelenskega v Turčiji spravil za pogajalsko mizo.
Prva popolna prekinitev ognja od začetka vojne
To je prvič, da je Rusija uvedla popolno prekinitev ognja v Ukrajini od začetka ofenzive februarja lani.
Pred tem je Putina k enostranski prekinitvi ognja med pravoslavnim božičem danes pozval tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki se je nato kasneje po telefonu pogovarjal še z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
Poziv po prekinitvi ognja cinična past
V Kijevu se sicer zaenkrat na potezo še niso uradno odzvali, je pa svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak na Twitterju zapisal, da ruska pravoslavna cerkev ni avtoriteta za svetovno pravoslavje in da deluje kot “vojni propagandist”.
“Ruska pravoslavna cerkev je pozvala h genocidu nad Ukrajinci, spodbujala množične umore in vztraja pri še večji militarizaciji Rusije. Zato je njena izjava o ‘božičnem premirju’ cinična past in element propagande,” je ocenil.
Podoljak je še dejal, da mora Rusija najprej zapustiti okupirana območja, preden razglaša kakršnokoli začasno prekinitev ognja.
Poudaril je, da je cilj ukrajinske vojske zgolj okupatorska vojska na ukrajinskem ozemlju. Prav tako njihovi cilji niso civilisti, je poudaril. Ruski predlog po prekinitvi ognja v času pravoslavnega božiča pa je označil za “hinavščino”.
Biden: Putin želi zgolj malo zadihati
Na napoved Kremlja se je odzval tudi že ameriški predsednik Joe Biden. Dejal je, da je do Putinovega poziva zadržan, tudi zato, ker ruska vojska napadov ni prekinila niti za krščanski božič, kakor tudi ne za novo leto. “Mislim, da skuša Putin zajeti zgolj nekaj kisika,” je dejal.
Do Putinovega poziva so skeptični tudi prebivalci ukrajinskih mest.
Zadnje dni poročanja o več sto mrtvih ruskih vojakih
V okupiranem mestu Tokmak v južni ukrajinski regiji Zaporožje je bilo v torkovi ofenzivi ubitih ali ranjenih 80 ruskih vojakov, je v sredo zvečer sporočila ukrajinska vojska.
Predstavnik ruske okupacijske uprave v Zaporožju Vladimir Rogov je medtem dejal, da so ukrajinske sile zadele okrožno bolnišnico v Tokmaku in da je bil v napadu ubit vojaški zdravnik, pa tudi več pacientov.
Fotografije na družbenih omrežjih prikazujejo uničeno stavbo, vendar ni mogoče potrditi, da je res šlo za bolnišnico, navaja nemška tiskovna agencija dpa, ki poudarja tudi, da niti ruskih niti ukrajinskih podatkov o številu mrtvih in ranjenih ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
Predstavniki obeh vojskujočih se strani namreč pogosto oznanjajo veliko število žrtev na nasprotni strani.
Ukrajina sicer že več dni poroča o množičnih napadih na pripadnike ruskih oboroženih sil. Po navedbah Kijeva je bilo samo v napadu na rusko vojaško zaklonišče v Makijevki v regiji Doneck v začetku tedna ubitih 400 ruskih vojakov, v drugi ofenzivi v vasi Čulakivka v regiji Herson pa 500.
Po drugi strani je Moskva v zvezi z ukrajinskimi napadi v preteklih dneh doslej uradno potrdila 89 smrtnih žrtev med ruskimi vojaki.
ZDA načrtujejo dobavo oklepnih transporterjev Ukrajini
Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo dejal, da Washington razmišlja o dobavi oklepnih transporterjev Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po podatkih ameriške vojske gre za bojna vozila bradley, ki so običajno opremljena s protitankovskimi izstrelki in strojnico ter lahko služijo tudi za prevoz vojakov. Na vprašanje, ali je dobava vozil bradley Ukrajini “na mizi”, je Biden v sredo odgovoril pritrdilno, ne da bi navedel več podrobnosti, navaja dpa.
Nemški kancler pod vse večjim pritiskom, da Ukrajini pošlje tanke
Po odločitvi Francije, da v Ukrajino pošlje lahke tanke, je nemški kancler Olaf Scholz pod vse večjim pritiskom, naj stori podobno, poročajo tuje tiskovne agencije. Po pisanju nemškega časnika Süddeutsche Zeitung bo Nemčija Ukrajini poslala pehotna bojna vozila marder.
Ukrajina je Nemčijo že večkrat zaprosila za tanke, a so v Berlinu vztrajno ponavljali, da se za to ni odločila še nobena zahodna država. Ta argument ne velja več, potem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron ukrajinskemu kolegu Volodimirju Zelenskemu v sredo obljubil “lahke bojne tanke”.
Vir v nemški vladi je za AFP povedal, da je Berlin v “stalnih pogovorih s francoskimi in ameriškimi zavezniki” o vojaški pomoči Kijevu. Sredi januarja naj bi bilo predvideno srečanje zahodnih zaveznikov, ki bodo razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje