Menu Item
Ukrajina je od aprila lani, ko je prekinila mirovne pogovore z Rusijo, podala najbolj "eksplicitno izjavo o interesu za pogajanja o prihodnosti Krima", poroča Financial Times. Rusija medtem razburja z neformalnim srečanjem o ukrajinskih otrocih, ki ga je organizirala kljub nasprotovanju več držav.
Namestnik vodje urada ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Andrij Sibiga je v pogovoru za Financial Times dejal, da so pripravljeni na pogovore z Moskvo o prihodnosti Krima v primeru, da jim “uspe doseči strateške cilje na bojišču in dosežejo upravno mejo s Krimom”.
Dodal je, da to ne pomeni, da na kakršenkoli način izključujejo osvoboditev Krima s strani ukrajinske vojske. Zelenski je doslej sicer izključeval možnost mirovnih pogovorov, dokler ruske sile ne zapustijo ozemlja Ukrajine, vključno s Krimom, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.
Nedavni komentarji namestnika vodje njegovega urada pa so prvi znak pripravljenosti na dialog, odkar je Kijev pred letom dni prekinil pogajanja o prekinitvi ognja, so še zapisali pri Financial Timesu.
Sibiga je izkušen diplomat, ki je v uradu ukrajinskega predsednika zadolžen za zunanjo politiko, ob ukrajinskem predsedniku pa je bil v vseh ključnih trenutkih vojne. Po poročanju medija je dejal tudi, da se intenzivno pogovarjajo o Krimu, saj se ukrajinska vojska približuje začetku protiofenzive za ponovno pridobitev ozemlja.
Spomladi pričakovana protiofenziva
Zahodni vojaški strokovnjaki po navedbah dpa pričakujejo, da bo ukrajinska vojska spomladi izvedla protiofenzivo in poskušala ponovno zavzeti dele ozemlja pod ruskim nadzorom. Najverjetnejša smer napada je proti obali Črnega morja na jugu države, da bi razdelili ruske sile na tem območju.
Vendar pa ni jasno, ali bo orožje, ki ga je Zahod dobavil Kijevu, zadostovalo za uspeh takšne operacije.
Tudi zaradi močne ruske vojaške prisotnosti na Krimu se vojaški strokovnjaki bojijo, da bi lahko uspehi ukrajinskih sil in približevanje zasedenemu polotoku privedli do eskalacije vojne.
Rusija namreč polotok Krim obravnava kot svoje ozemlje, v Moskvi pa so večkrat poudarili, da ga bodo branili z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Rusija pravi, da bo prisilno deportirane otroke vrnila družinam
Rusija, ki ta mesec predseduje Varnostnemu svetu Združenih narodov (ZN), pa je v sredo kljub nasprotovanju več držav organizirala neformalno srečanje o ukrajinskih otrocih, prisilno deportiranih v Rusijo. Ruska komisarka za pravice otrok Marija Lvova Belova, ki jo ob ruskem predsedniku Vladimirju Putinu prav zaradi te problematike bremeni nalog za aretacijo Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), je poudarila, da so otroke odpeljali iz Ukrajine zaradi njihove varnosti in da jih nameravajo vrniti družinam.
Komisarka je na srečanju nastopila preko videopovezave. Veleposlaniki zahodnih držav članic najpomembnejšega organa ZN so zasedanje bojkotirali in nanj poslali nižje uradnike takoj, ko se je oglasila Lvova Belova. Predstavniki več držav, tudi ZDA in Velike Britanije, so protestno zapustili dvorano, kjer je potekalo srečanje. Ameriška veleposlanica ZDA Linda Thomas Greenfield je poudarila, da Lvovi Belovi ne bi smeli omogočiti mednarodne platforme za širjenje dezinformacij in zagovarjanje svojih grozljivih dejanj v Ukrajini.
Oktobra objavljena preiskava tiskovne agencije AP je odkrila, da je Lvova Belova vodila prizadevanja za dajanje ukrajinskih otrok v posvojitev ruskim staršem. Ukrajinski veleposlanik pri ZN Sergij Kislica trdi, da so Rusi iz Ukrajine odpeljali 19.500 otrok.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je dejal, da je bil cilj srečanja v sredo razkriti očitna dvojna merila zahoda. “Del te propagandne kampanje je tudi to, da Zahod zamolči dejstvo, da v evropskih državah ukrajinskim beguncem odvzemajo otroke,” je dejal in predvajal posnetek žensk, ki so trdile, da jim v Evropi jemljejo otroke. Zavrnil je obtožbe o prisilnih posvojitvah in zatrdil, da so otroci v rejništvu in lahko imajo stike s starši v Ukrajini.
Rusija naj bi ukrajinskim saboterjem preprečila vstop v državo
Ruske sile so skupini ukrajinskih saboterjev preprečile vstop v državo, je danes sporočil guverner regije Brjansk Aleksander Bogomaz. Prav tako je dejal, da je v vasi Zapesočje prišlo do streljanja, za katerega je okrivil ukrajinske sile. Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer že v sredo opozoril, da v Rusiji deluje več saboterjev.
“Danes je ruska varnostna služba FSB skupini 20 ukrajinskih saboterjev preprečila prečkanje meje v bližini vasi Slučovsk,” je na Telegramu zapisal Bogomaz. Dodal je, da so ruske sile streljale na domnevne saboterje. Slučovsk je ruska vas, ki meji na Ukrajino in leži razmeroma daleč od območij aktivnih spopadov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Bogomaz je tudi poročal, da je v bližnji vasi Zapesočje prišlo do streljanja, za katerega je okrivil ukrajinske sile. “Ni bilo žrtev. Delna škoda je nastala na približno desetih hišah in enem avtomobilu,” je pojasnil.
O domnevnem poskusu vdora v Rusijo poročajo dan po tem, ko je FSB sporočila, da je pridržala ukrajinskega pilota, ki je z lahkim letalom strmoglavil v regiji Brjansk. Lahko letalo je po poročanju FSB iz neznanega razloga strmoglavilo blizu kraja Butovsk, ukrajinski pilot pa naj bi skušal zbežati proti meji z Ukrajino, a so ga prijeli.
Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja lani so bili sicer kraji in infrastruktura v ruskih regijah, ki mejijo na Ukrajino, večkrat tarča napadov, zlasti z droni. Moskva je napade pripisala ukrajinski vojski.
Na Poljskem vojaške vaje Nata
Na Poljskem so medtem organizirali vojaške vaje, ki se jih je udeležilo več sto vojakov iz šestih članic zveze Nato. Vaje s pravim strelivom imenovane Amber Lynx 23 je organiziral večnacionalni korpus severovzhod, ki mu trenutno poveljuje nemški generalpodpolkovnik Jürgen-Joachim von Sandrart.
Namen vaj je bil prikaz pripravljenosti zmogljivosti Nata za obrambo vzhodnega krila, je na Twitterju pojasnil poljski obrambni minister Mariusz Blaszczak. Le nekaj dni pred potekom vaje so se v poljskem mestu Lodž sestali zunanji ministri devetih držav vzhodnega krila zveze Nato in pozvali k okrepitvi ameriške vojaške prisotnosti v regiji. Prav tako so znova pozvali k povečanju obrambnih zmogljivosti držav regije, ki meji na Ukrajino, kjer zaradi ruske invazije že več kot leto dni divja vojna.
Poljska, ki meji na Belorusijo in Ukrajino, je sicer ena ključnih podpornic Kijeva od začetka vojne, saj je sprejela več kot milijon ukrajinskih beguncev, hkrati pa Ukrajini pomaga humanitarno in vojaško.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje