Robertu Golobu in njegovemu Gibanju Svoboda je uspelo na volišča spraviti veliko ljudi, ki na zadnjih volitvah niso glasovali. Stranke KUL so bile žrtev taktičnega glasovanja in splošnega nezaupanja v politiko, ki se je močno poglobilo z omejitvenimi ukrepi za zajezitev epidemije covida-19.

“Na prvem mestu krut poraz KUL koalicije,” na prošnjo za povzetek volitev v enem stavku odgovarja Andraž Zorko iz agencije Valicon. “Na drugem mestu poraz vladajoče koalicije, ne glede na to, da sta SDS in NSi dobili več glasov kot pred štirimi leti.”

Po njegovih besedah se z visoko volilno udeležbo nadaljuje trend, ki se je začel z lanskoletnim referendumom za vodo in ki izhaja iz sentimenta nasprotovanja vladi. “Po jesenskih protestih so se aktivirali še občasni volilci in lep del novih volilcev, nezadovoljnih državljanov, ki so nasprotovali covidnim ukrepom.

Stranke koalicije KUL – za zdaj kaže, da sta tako LMŠ kot SAB izpadli iz parlamenta – so po njegovem mnenju žrtve taktičnega glasovanja za Gibanje Svoboda. “LMŠ je bila tako ali tako zgrajena na podpori volilcev, ki se selijo od stranke do stranke. Bolj me preseneča poraz Alenke Bratušek, ki je imela bolj trdno volilno bazo.”

Morda pa je to zaušnica volilcev za kalvarijo z vlado Marjana Šarca, še dodaja Zorko.

“Janšo so morda zavedli desni mediji”

Po besedah Janje Božič Marolt, direktorice Inštituta Mediana, zmaga Roberta Goloba in Gibanja Svoboda ni presenetljiva. “Presenetljivo pa je, da je dobil tako veliko večino.”

Glede na njihove raziskave je Gibanje Svoboda dobilo veliko število protestnih glasov. “Zagotovo je Golob pridobil največ razočaranih volilcev. Veliko so jih vzeli LMŠ. Skoraj 20 odstotkov ljudi, ki so ga podprli, pa se prejšnjih volitev sploh ni udeležilo.”

Janez Janša po njenih besedah tako visokega poraza zagotovo ni pričakoval, saj je računal na zmago. “Lahko da je bil zaveden z objavami rezultatov agencije Parsifal. V desnih medijih so objavljali rezultate javnomnenjske podpore opredeljenih volilcev, kjer je SDS močno vodila.”

A kot opozarja, so bili opredeljeni volilci pretežno podporniki etabliranih strank, v največji meri ravno SDS. “V celotnem javnem mnenju pa se je najmanj šest, morda celo do deset odstotkov volilcev odločilo šele danes, 25 do 35 odstotkov pa v zadnjem tednu.”