Menu ItemVojna v Ukrajini zadnjih osem mesecev pomembno zaznamuje tudi slovensko zunanjo politiko. Zaradi ruske agresije in hudih kršitev človekovih pravic se odpirajo tudi razprave o tem, da bi Slovenija morala Rusijo razglasiti za teroristično državo. Kako se glede te odločitve opredeljujejo predsedniški kandidati? V finalnem soočenju smo gostili tri kandidate, ki jim po javnomnenjskih anketah na nedeljskih volitvah najbolje kaže.
“Evropska unija mora v tem primeru delovati kot blok. Moje stališče je, da moramo odločitve sprejemati skupaj, kakršne koli solo akcije bi rušile to enotnost,” je dejal v današnjem, finalnem soočenju za predsedniške volitve Anže Logar in izpostavil pomembnost komunikacije in razprave med zunanjimi ministri Evropske unije. Povedal je še, da se seznam “barbarskih dejanj Rusije” kopiči in da bo v kratkem treba dati ta predlog na mizo in se do njega tudi opredeliti.
Nataša Pirc Musar pa v tem primeru poudarja usklajenost mnenj med ministrstvom za zunanje zadeve, vlado, državnim zborom in predsednikom republike. “O tem bi se sicer posvetovala z ostalimi državami članicami Evropske unije. Jasno pa je, da je Rusija agresor in eklatantno krši mednarodno pravo,” je povedala Pirc Musar. Na vprašanje, ali bi Rusijo označili za teroristično državo, pa pravi, da je to v pristojnosti Organizacije združenih narodov (OZN). “En korak na tem področju je že bil narejen, in sicer s sprejetjem resolucije, da je Rusija z referendumi in priključitvijo ukrajinskih vzhodnih regij k Rusiji kršila mednarodno pravo. Žal ta resolucija ni zavezujoča, saj jih lahko sprejema le Varnostni svet OZN,” je še povedala. Opozorila pa je na dejstvo, da je Rusija ena od stalnih članic Varnostnega sveta in bi kot taka morala skrbeti za mir na svetu, vendar tega ne počne.
Glede razglasitve Rusije za teroristično državo pa je Brglez rekel, da se mu zdi ključno, da bi bilo treba odpraviti dvojne standarde med državami in opozoril na zaostrene razmere med Izraelom in Palestino. “Pravo rešitev vidim v tem, da bi določili pristojnosti mednarodnega kazenskega sodišča. Ravnal bi v smeri iskanja in kaznovanja zločincev,” je še poudaril Milan Brglez. Meni tudi, da se prevečkrat pojavljajo dvojni standardi glede konfliktov in da je v teh primerih težko soditi o tem, zato se raje zavzema za ustanovitev “mednarodne kazenske instance”.
Logar je Brgleza izzval, ali morda enači rusko agresijo nad Ukrajino s konfliktom med Izraelom in Palestino, a je Brglez to zanikal. “V primeru vojne v Ukrajini se dogajajo eklatantne kršitve mednarodnega prava. Tukaj so še aneksije ozemelj, jedrske grožnje … takšnega primera v sodobnem svetu še nismo imeli. Od tega, kako bomo ravnali, je odvisno, v kakšnem svetu bomo živeli. Če Rusiji popustimo, bomo imeli podobne primere na vsakem kontinentu,” je izpostavil Logar.
Palestinsko-izraelski spor Logar vidi nekoliko drugače, saj je v času, ko je bil zunanji minister obiskal tako izraelskega kolega kot palestinskega. “Bil sem pretresen. Dogaja se strašna tragedija palestinskega prebivalstva, ki izgublja ozemlja. Na koncu se to manifestira tako, da mečejo bombe na izraelsko stran, ki se brani …” je dejal Logar, ki še pravi, da bo morala Slovenija glede priznanja Palestine ravnati skupaj z blokom EU. Spomnil je tudi, da v času, ko je bil Brglez predsednik državnega zbora, Karl Erjavec pa zunanji minister – ta si je večkrat glede te odločitve tudi premislil – na koncu državni zbor ni sprejel priznanja.
Kaj o urjenju ukrajinskih vojakov v Sloveniji menijo predsedniški kandidati?
Ukrajina je od začetka vojne večkrat pozvala države članice EU, da bi ji pomagale tudi pri urjenju njihovih vojakov in oficirjev, sploh pri uporabi najsodobnejšega orožja. Zunanji ministri držav članic EU pa so zdaj potrdili vzpostavitev misije urjenja ukrajinskih vojakov, odločitev je podprla tudi Slovenija, a še ni jasno, ali bo urjenje potekalo tudi pri nas. Tudi tu so bila mnenja med predsedniškimi kandidati deljena. “To je področje, ki potrebuje širšo razpravo in previdnost. Ukrajina ni članica zveze Nato in če bi to prehitro postala, bi lahko pomenilo, da bi bil Nato v vojni z Rusijo. To bi pomenilo tudi, da bi morali tudi slovenski vojaki na bojišča,” je odgovorila Nataša Pirc Musar. Poudarila pa je, da je Ukrajini treba pomagati z orožjem in s skupnimi sankcijami Evropske unije, ki po njenem mnenju delujejo.
Logar ji je ob tem očital, da ni konsistentna pri svojih stališčih, saj da je še pred nekaj minutami poudarjala, da morajo biti stališča med vlado, državnim zborom in predsednikom republike na zunanjepolitičnem prizorišču poenotena. “Govorite v nasprotju s tem, kar ste govorili prej. In to je v nasprotju s tem, kar je sprejela EU, kar je parlament že potrdil in kar je Tanja Fajon že predstavila,” ji je navrgel Logar.
Ob tem je ponovil besede ukrajinskega zunanjega ministra Dmitra Kulebe, ki je na začetku vojne dejal, da morajo članice EU pomagati Ukrajini s sodobnim orožjem in z urjenjem vojske. To se ni zgodilo takoj, ampak šele čez nekaj časa. Ko so evropske države čez dva meseca videle, da se Ukrajina dobro zoperstavlja ruskim četam na bojiščih, je Kuleba dejal, da bi bili njihovi vojaki zdaj že izurjeni in bi lahko na bojiščih naredili še večjo razliko. Pirc Musar je na Logarjeve očitke odgovorila, da je sama v svojih izjavah povsem konsistentna in da bi bila sama pri vprašanju urjenja ukrajinskih vojakov zelo previdna.
V manjši besedni spopad z Natašo Pirc Musar se je Logar spustil tudi glede tega, da bi morali slovenski vojaki zaradi urjenja Ukrajincev braniti zvezo Nato na bojiščih. “V ustanovnih aktih zveze Nato piše, da mora država rešiti vse konflikte, preden lahko vstopi v zavezništvo. Samo mirna država lahko to stori,” ji je odvrnil Logar. Pirc Musar pa mu je odgovorila, da bi se to, da bi šli slovenski vojaki na bojišča, zgodilo le v primeru, če bi Ukrajina postala članica Nata. “Danes lahko rečemo, da še vedno stojimo za odločitvijo iz Bukarešte leta 2008, ko je bilo rečeno, da ima Ukrajina perspektivo, da postane članica,” ji je nato odgovoril Logar.
Milan Brglez pa je glede urjenja ukrajinskih vojakov povedal, da bi se morali pred takšno odločitvijo najprej preveriti ustavni okvirji. “Nad kakršnim koli dogovorom znotraj naše politike ali pa znotraj EU in Nata – kjer pravzaprav ne gre za prenašanje naših suverenih pravic oziroma da bi mi morali karkoli ubogati – je spoštovanje ustave,” je poudaril. Po njegovem mnenju pri spoštovanju ustave ni popuščanja, tako na notranjepolitičnem parketu kot na mednarodnem prizorišču.
Sam bi kot predsednik države vsekakor skušal sodelovati v razpravi o urjenju ukrajinske vojske; sprejeto bi moralo biti široko politično soglasje, ne izključuje pa niti potrebe po ustavni večine o tej odločitvi.
Celotno soočenje predsedniških kandidatov si lahko ogledate tukaj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje