V zadnjem soočenju pred nedeljskim prvim krogom predsedniških volitev smo v studiu gostili tri predsedniške kandidate, ki jim javnomnenjske raziskave napovedujejo najboljši rezultat: Anžeta Logarja, Natašo Pirc Musar in Milana Brgleza. Vprašali smo jih, koga bi na mestu predsednika oziroma predsednice republike odlikovali, koga bi oziroma ne bi sprejeli v predsedniški palači in kdaj bi se jim zdelo primerno nagovoriti poslance v državnem zboru. Kaj menijo o obdavčitvi cerkve in ali bi bilo prav, da Slovenija razglasi Rusijo za teroristično državo?
Čeprav se predsedniški kandidati v času predsedniške kampanje glede marsikatere stvari in stališča niso strinjali, pa so si bili v tokratnem soočenju na N1 soglasni v tem, koga bi, če bi bili izvoljeni na mesto predsednika republike, sprejeli v predsedniški palači na dan odprtih vrat. Strinjali so se, da je bila poteza odhajajočega predsednika Boruta Pahorja napačna, ko je na dan odprtih vrat v prostore na Erjavčevi ulici spustil pripadnike tako imenovane Štajerske varde. Milan Brglez, Anže Logar in Nataša Pirc Musar jim v predsedniško palačo ne bi dovolili vstopiti.
Prav tako so vsi trije predsedniški kandidati izkazali zadržanost do Pahorjeve poteze, ko je sprejel neformalnega organizatorja tako imenovanih sredinih proticovidnih protestov Zorana Stevanovića, sicer predsednika zunajparlamentarne stranke Resni.ca. Brglez je sicer izjavil, da bi Stevanovića sprejel le v primeru, če bi bil Stevanović predstavnik civilne družbe, a dodal, da bi ga od te namere odvrnilo dejstvo, da so se protesti, na katerih je bil eden glavnih osebnosti Stevanović, nemalokrat sprevrgli v nasilje.
Govorili so tudi o potezah bivšega predsednika republike Milana Kučana in Danila Türka, ki sta že ob najavi kandidature podprla Natašo Pirc Musar, Kučan pa je ta teden jasno povedal, da bo volil prav njo in da je čas za predsednico države. Premier Robert Golob, ki skupaj s predsednico SD Tanjo Fajon podpira Milana Brgleza, je to Kučanovo potezo označil kot “razbijanje leve sredine” in da to lahko pripelje avtoritarce na oblast. Nataša Pirc Musar je na te očitke na soočenju odgovorila, da očitno premier Golob po njenem mnenju ne razume dobro pojma demokracije.
“Pozablja se, da sem prva najavila predsedniško kandidaturo. Kako mi lahko potem premier Golob očita rušenje leve sredine,” je dejala Pirc Musar. Milan Brglez Golobove izjave ni želel komentirati, dodal pa je, da je z izjavo o prihodu avtoritarnih režimov na oblast premier ciljal na obdobje pred aprilskimi državnozborskimi volitvami, torej da je govoril o Janševi vladi.
Golobove izjave je mogoče razumeti tudi tako, da bo Nataša Pirc Musar kriva, če bo na predsedniških volitvah zmagal Anže Logar. Ta pa meni, da je takšna premisa popolnoma napačno zastavljena, saj da so zgolj volilci tisti, ki na volitvah izberejo najboljšega kandidata.
Alarmantno stanje na RTV Slovenija: ali lahko predsednik republike kaj stori?
Razmere na javni radioteleviziji se že več kot leto dni slabšajo, še dodaten udarec že tako zaostrenim razmeram, ki vladajo na Kolodvorski ulici, pa je zadal prihod Uroša Urbanije na mesto direktorja televizije. Urbanija, ki je bil v času tretje vlade Janeza Janše vodja vladnega urada za komuniciranje in je sodeloval pri večmesečnem izčrpavanju Slovenske tiskovne agencije, je s svojim prihodom na televizijo še bolj utrdil javno mnenje, da se dogaja politični prevzem RTVS, na kar zaposleni že od meseca maja opozarjajo tudi s stavko.
Nataša Pirc Musar, ki je bila skoraj šest let del ekipe RTV kot voditeljica informativnih oddaj, pravi, da zelo težko spremlja trenutno stanje. Pravi tudi, da je imela velika pričakovanja, da bo vlada Roberta Goloba s prihodom na oblast zadeve sanirala, vendar se to ni zgodilo. “Brez sprejetja novele zakona se razmere ne morejo urediti,” je poudarila na soočenju. Ob tem pa je dodala, da glede na to, da so člani programskega sveta po trenutno veljavnem zakonu iz leta 2005, imenovani v državnem zboru, bi lahko bili tam tudi razrešeni.
Da bi se postavil na stran stavkajočih in jih pri njihovih naporih podprl, pa trdi Milan Brglez. Po njegovem mnenju je ključno, da volilke in volilci na referendumu, ki bo 27. novembra, podprejo sprejem novele zakona o RTV Slovenija, ki jo je pripravila vlada, in tako pripomorejo k depolitizaciji javnega servisa. V vlogi predsednika republike bi se zagotovo o tej zadevi večkrat oglasil, saj pravi: “V takih primerih, ko gre za tako pomembno zadevo, kot je zaščita svobode obveščanja, je primerno, da se predsednik republike oglasi.” Ob tem je še dejal, da je za trenutno stanje, ki vlada na javni radioteleviziji, odgovorna celotna slovenska politika, ki je leta 2005 omogočila sprejem tako imenovanega “Grimsovega zakona”.
Anže Logar, član stranke SDS, ki ji mnogi očitajo politični prevzem RTV, pa pravi, da predsednik republike nima pristojnosti, da bi se vpletal v takšne stvari. Pravi pa, da bi sprti strani, torej vodstvo zavoda in zaposlene, pozval k dialogu in da bi se na tak način lahko našla ustrezna rešitev, ki bi bila dobra za RTV.
O tem, da je bila stranka SD tista, ki jo je rušila z mesta generalne direktorice RTV, pa je Nataša Pirc Musar rekla, da so bili prav glasovi stranke SD, ki so se pripojili glasovom stranke SDS, ključni za to, da so jo zrušili z mesta generalne direktorice javnega servisa. “Brez glasov SD me ne bi razrešili. Skupaj z glasovi stranke SDS pa je bila razveljavitev sklepa možna. Kasneje je bila edina oseba, ki se mi je za poteze SD opravičila, Tanja Fajon,” je še dodala Nataša Pirc Musar.
Sporna predsedniška odlikovanja v preteklosti. Kaj pa v prihodnosti?
Med pristojnosti predsednika republike sodi tudi podeljevanje državnih odlikovanj. Aktualni predsednik Pahor je v svojih dveh mandatih podelil številna odlikovanja, nekatera od njih pa so pri širši javnosti naletela tudi na neodobravanje. Med njimi je tudi odlikovanje, ki ga je podelil ameriškemu kongresniku slovenskega rodu Paulu Gosarju. Ta je prejel zlati red za zasluge – najvišje državno odlikovanje za tuje državljane – za krepitev slovensko-ameriškega prijateljstva. Gosar je sicer skrajni desničar, zagret borec proti splavu in se zavzema proti krepitvi nadzora orožja, med drugim pa je bil tudi zelo oster do papeža Frančiška. Voditelj soočenja Miha Orešnik je predsedniške kandidate povprašal, ali bi tudi sami Gosarju podelili odlikovanje.
Anže Logar je povedal, da je Gosar že dobil odlikovanje, a da če bi gledal iz današnje perspektive, Gosarja ne bi odlikoval. S tem se je strinjal tudi Milan Brglez, ki ga prav tako ne bi odlikoval. Nataša Pirc Musar pa ni želela komentirati, koga so nekdanji predsedniki republike odlikovali. Pri izbiri, komu bi odlikovanje podelila, pa bi se zanašala na lastne vrednote. Po njenem mnenju pa Gosar, kljub krepitvi odnosov med državama, teh vrednot ne zastopa.
So si bili pa predsedniški kandidati enotni, da je bilo odlikovanje Danila Türka Tomažu Ertlu (podelil mu ga je zaradi njegovih zaslug med akcijo Sever) napaka. Brglez je to utemeljil, da gre v primeru Ertla za takšno stvar, ki bi lahko preveč razdelila družbo, in da bi bilo v tem primeru treba tehtno premisliti, zakaj bi si ga zaslužil. “Ne vem, zakaj je Tomaž Ertl prejel odlikovanje. Tudi tukaj bi premislila, kakšne vrednote zastopa, živi in jih javno daje na ogled,” pa je povedala Nataša Pirc Musar.
O predsednikovem nagovoru državnemu zboru, obdavčitvi Cerkve in predlogu za novo ustavno sodnico
Ker lahko predsednik republike na lastno željo in pobudo nagovori poslance v državnem zboru, je voditelj soočenja kandidate pozval, naj navedejo primer iz zadnjih let, ko bi nagovorili državni zbor.
Logar bi nagovoril državni zbor ob začetku epidemije covida-19 in takrat, ko je Slovenija dobila opomin zveze Nato o neizpolnjevanju pogojev, h katerim se je zavezala naša država. Nataša Pirc Musar, ki se je v času vladanja Janeza Janše z odloki večkrat oglasila, je navedla prav ta primer kot primeren, da bi predsednik republike nagovoril poslance. “Nagovorila bi državni zbor ob poplavi vladanja z odloki v času epidemije. SDS takrat namreč ni vedela, da je treba odloke objavljati v Uradnem listu. Takrat me je močno zaskrbelo, če v SDS sploh poznajo osnove vladavine prava,” je še dodala. Milan Brglez pa je povedal, da bi mu v času, ko je bil predsednik državnega zbora in se je sprejemal zakon o tujcih, ki mu je sam kot član takrat vladajoče SMC nasprotoval, nagovor predsednika republike veliko pomenil.
Nataša Pirc Musar je pred časom rekla, da če cerkev služi s svojimi uslugami, torej mašami in pogrebi, zakaj bi bila drugače obravnavana od vseh drugih, ki davke plačujejo. Anže Logar je v studiu dejal, da po njegovem vedenju cerkev že plačuje neke davke, s čimer se Pirc Musar ni strinjala. “Cerkev ima poseben sistem, Slovence združuje, zato ji jaz posvečam posebno pozornost. Debata o davkih pa bi spodbudila razne demagoške debate, zato jaz ne bi spreminjal te ureditve,” je še dejal Logar.
Brglez pa je poudaril, da je ključno, da je cerkev ločena od države in da so verske skupnosti enakopravne. “Zavzemam se za koncept pozitivne laičnosti. To pa pomeni, da tisto, kar posamezne verske skupnosti naredijo dobrega za družbo in našo državo, je lahko izvzeto plačevanja davkov, vse drugo pa bi moralo biti obdavčeno,” meni Milan Brglez.
Mnenja med predsedniškimi kandidati pa so bila deljena tudi glede Pahorjevega predloga za ustavno sodnico; na to mesto je predlagal Nežo Kogovšek Šalamon, doktorico prava, ki je vodila Mirovni inštitut, delala pri zagovorniku načela enakosti, doktorirala pa je iz izbrisa. Predsednik SDS Janez Janša je na Twitterju zapisal, da gre za “aboten” predlog, ob katerem si bo predsednik Pahor težko umil roke.
Po mnenju Anžeta Logarja je bil med trojico predlaganih kandidatov za ustavne sodnike najboljši Andraž Zidar, ki bi ga on predlagal za ustavnega sodnika, ne bi pa predlagal Neže Kogovšek Šalamon. Da bi zagotovo podprla izbiro Neže Kogovšek Šalamon, pa je povedala Nataša Pirc Musar, ki meni, da mora ustavni sodnik verjeti v ustavne in človekove pravice. “Ona se s tem ukvarja že vse življenje in mislim, da bo k temu na mestu ustavne sodnice veliko prispevala,” je še poudarila. Njeno imenovanje bi podprl tudi Milan Brglez, ki je zavzel tudi stališče, da je treba razmerje med spoloma tudi na ustavnem sodišču primerno razporediti. Dodal pa je, da tudi Zidar ni bil slab kandidat za to pomembno mesto.
Ali bi morala Slovenija Rusijo razglasiti za teroristično državo?
Kakšne so razlike med kandidati v odnosu do vojne v Ukrajini? Zaradi ruske agresije in hudih kršitev človekovih pravic se odpira prostor tudi razpravam o tem, da bi Slovenija morala Rusijo razglasiti za teroristično državo. “Evropska unija mora v tem primeru delovati kot blok. Moje stališče je, da moramo odločitve sprejemati skupaj,” je dejal Logar in izpostavil pomembnost komunikacije in razprave med zunanjimi ministri Evropske unije.
Nataša Pirc Musar pa v tem primeru poudarja usklajenost mnenj med ministrstvom za zunanje zadeve, državnim zborom in predsednikom republike. “O tem bi se sicer posvetovala z ostalimi državami članicami Evropske unije. Jasno pa je, da je Rusija agresor in eklatantno krši mednarodno pravo,” je povedala Pirc Musar. Glede razglasitve Rusije za teroristično državo pa je Brglez povedal, da se mu zdi ključno, da bi se morali odpraviti dvojni standardi med državami, in opozoril na razmere med Izraelom in Palestino. “Pravo rešitev vidim v tem, da bi določili pristojnosti mednarodnega kazenskega sodišča. Ravnal bi v smeri iskanja in kaznovanja zločincev,” je še poudaril Milan Brglez.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje