Afera s posnetki: "Mislili so, da se to pri nas ne more zgoditi. Teden do volitev je le vprašanje, kaj vse nas še čaka"

Slovenijo že teden dni pretresajo objave posnetkov, na katerih je slišati glas vplivnih ljudi, znanih predvsem iz sveta politike, pa tudi iz gospodarskih in odvetniških krogov. V zadnjem tednu do parlamentarnih volitev bi se lahko dogajanje še stopnjevalo, do sedaj pa je znano le, da so se nekateri pogovori dejansko zgodili – vsaj štiri do šest primerov po več srečanj v zadnjih dveh mesecih, še več pogovorov pa naj bi bilo očitno prikrito posnetih leta 2023.

Medtem je avtentičnost zvočnih in video posnetkov, ki jih vsakodnevno na več platformah objavljajo neznanci, še predmet preiskav in je prva faza, preden se organi pregona posvetijo vsebini – besedam, kot so "krade", "koruptiven", "10 odstotkov" …

Posnetki so pod drobnogledom policije, ki preverja avtentičnost in sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, prijave v zvezi z vsebino nekaterih posnetkov so prejeli tudi na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), razmere po razkritju pa je v četrtek obravnavala še operativna skupina sekretariata Sveta za nacionalno varnost. Z zadevo se zaradi elementa tujine – srečanja na posnetkih so med drugim potekala na Dunaju, v Londonu in Zagrebu – ukvarja tudi Sova.

Slišani, videni ali omenjeni na posnetkih so že napovedali in začeli vlagati pravna sredstva. Če bi primeri kdaj končali na sodišču – volitve bodo takrat že dolgo mimo – bi se z zadevo srečal tudi sodni izvedenec za področje forenzične preiskave slikovnega in video materiala. V Sloveniji jih je le nekaj, eden od bolj izpostavljenih pa je doc. dr. Borut Batagelj z ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko, ki je izvedenec za to področje že dve desetletji.

V predvolilnem času ogromno multimedijskega materiala, ki je zmanipuliran

Kot je povedal za N1, si je nekatere posnetke iz zadnjega obdobja ogledal zaradi "profesionalne žilice", a tudi poudaril, da je to daleč od prave analize, ki jo opravi po odredbi sodišča. V tem predvolilnem času sicer opaža ogromno količino multimedijskega materiala, ki je zmanipuliran, zlasti gre za slike, nekaj pa je tudi zvočnih in video posnetkov. "Za običajnega gledalca ali poslušalca je zelo težko presoditi, ali gre za pristen ali lažen posnetek, medtem ko je nam, ki se s tem profesionalno ukvarjamo, lažje. Mi namreč vemo, kje iskati določene napake."

Modeli, ki izdelujejo lažne posnetke, sicer po besedah Batagelja postajajo vse boljši, na fakulteti pa skušajo temu napredku slediti z razvojem lastnih orodij oz. avtomatskih detektorjev, ki omogočajo prepoznavo takšnih posnetkov. Največkrat gre za manipulacije, je pa možno zdaj posnetek ustvariti tudi iz nič, popolnoma računalniško, kar nekateri že s pridom izkoriščajo. Ima pa Slovenija tudi svojo specifiko – zaradi jezika.

"V primeru avdio signala je bila večina modelov, ki so prosto dostopni, naučena na ogromnih korpusih materiala v angleščini in drugih svetovnih jezikih. Model barvo glasu že ujame, zatakne pa se pri sami izgovarjavi določenih besed. Če imamo na voljo avdio material, lahko model do neke mere naučimo, da nam bo v isti barvi glasu izgovoril določene besede, so pa v slovenskem jeziku prisotne napake, ki jih tudi lažje detektiramo," pojasnjuje sogovornik.

Slovenija sicer po njegovi oceni nič ne zaostaja po dostopnosti do teh orodij, ki ponarejajo posnetke. Kar je na voljo po svetu, je mogoče uporabljati tudi pri nas, razlaga Borut Batagelj. "Tehnologije so danes prosto dostopne in lahko to naredi tudi nekdo, ki se ne spozna in nima specifičnega znanja, strojna oprema pa je dovolj zmogljiva, da lahko tudi doma na računalniku to ponaredi. Ali pa se posluži prosto dostopnih superračunalnikov."

V Turčiji po posnetkih kandidat odstopil, na Madžarskem naj bi Orbanu pomagala Moskva

V tujini so v zadnjih nekaj letih številne volitve zaznamovale podobne kampanje, ko so splet preplavili ponarejeni, prikrojeni, deepfake posnetki. Pogosto so postali tudi viralni, med izstopajočimi primeri pa so Slovaška, Moldavija, Irska, Združeno kraljestvo in Turčija, kjer je eden od Erdoganovih konkurentov na predsedniških volitvah zaradi domnevno ponarejenega posnetka s seksualno vsebino celo odstopil od kandidature, za izdelavo posnetka pa obtožil Rusijo.

Tudi na sosednjem Madžarskem, kjer bodo volitve čez en mesec, Orbanova dolgoletna vladavina pa je prvič resno ogrožena, poteka srdita kampanja s podobnimi vzorci. Zaznamovana je z ukrajinskim zlatom in ruskimi dezinformacijami.

V Romuniji pa je ustavno sodišče razveljavilo prvi krog volitev novembra 2024 zaradi nepravilnosti pri financiranju kampanje skrajno desnega kandidata Georgescuja in opozoril obveščevalcev o domnevnem ruskem vmešavanju. Sodišče je omenjalo koordinirane dezinformacijske kampanje, pa tudi vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco.

"Verjetno imamo v Sloveniji prvič opravka s sistematičnimi intervencijami v slovenske volitve s strani tujih akterjev"

Se je torej takšna kampanja "preplavljanja" z različnimi posnetki, bolj ali manj obdelanimi, zdaj prvič zares prelila tudi v Slovenijo? "Verjetno imamo v Sloveniji prvič opravka s sistematičnimi intervencijami v slovenske volitve s strani tujih akterjev, verjetno povezanih tudi z določenimi domačimi akterji," ocenjuje prof. dr. Marko Milosavljević s Centra za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje na FDV UL.

Po njegovih besedah gre za zelo očitno strateško načrtovano in izvedeno kampanjo, ki je imela jasno zadane cilje, metode, zmanipulirane in zlepljene posnetke, logistiko, zajeten proračun in celotno mrežo vseh potrebnih elementov, vključno z lažnimi identitetami, spletnimi stranmi, ki so ob objavi posnetkov izginile … Vse to presega običajne slovenske aktivnosti na področju diskreditacije nasprotnika, pravi Milosavljević.

V zadnjih 35 letih smo se v Sloveniji morali navaditi na najrazličnejše metode diskreditiranja nasprotnikov, se spominja profesor novinarstva. Pojavljale so se tudi že zasebne fotografije, elektronska pošta in telefonski pogovori, toda tokratna predvolilna kampanja in tudi spremljajoče diskreditacijske kampanje "dosegajo čisto nove, doslej še nevidene kompleksnosti celotne organizacije." In to je tudi najbolj skrb vzbujajoče, dodaja.

Pomembna tudi vsebina pogovorov

O motivih in metodah takšnih prikritih snemanj je v več slovenskih medijih, tudi za N1, v zadnjih dneh govoril nekdanji direktor Sove Andrej Rupnik. Za POP TV pa je o snemanju pogovorov z Dominiko Švarc Pipan in Nino Zidar Klemenčič dejal, da gre "zanesljivo za operacijo tipa sting". Izraz se uporablja v ZDA predvsem za policijske tajne operacije, v katerih nekoga ujamejo v nastavljeno past.

Rupnik je pojasnil, da so motivi lahko popolnoma politični, lahko gre za osebne zamere, ekonomske interese, "nenazadnje je lahko tudi v ozadju neka močna služba neke druge države, ki se na ta način v bistvu prikrije".

Opozoril pa je še, da se je poleg vprašanj o nezakonitem snemanju treba ukvarjati tudi s samo vsebino pogovorov, ki je lahko zelo pomembna, če vsebuje indikacije, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Prav tako je Rupnik ocenil, da bi lahko vsi tisti, ki se zdaj branijo, da gre za prikrojene posnetke, obdelane z umetno inteligenco, te besede še obžalovali – če bi bila ugotovljena avtentičnost posnetkov.

Poljski škandal brez primere, ki je pripeljal do spremembe oblasti

Zelo odmeven primer, ko so se sicer nezakonito pridobljeni posnetki izkazali za resnične in so imeli tudi obsežne politične posledice, je leta 2014 pretresel Poljsko. Šlo je za prisluhe iz znane restavracije Sowa & Przyjaciele (Sova in prijatelji), kjer se je zbirala politična in gospodarska elita. Natakarji so v električne vtičnice, dekoracijo in zasebne sobe za VIP goste skrili snemalne naprave, ki so nato ujele pogovore tudi zelo pomembnih politikov.

Škandal brez primere – zunanji minister je sogovorniku med drugim razlagal, da je poljsko-ameriško zavezništvo "ničvredno, celo škodljivo" – je sprožil globoko politično krizo in odnesel več ministrov, podpora vladajoči stranki premierja Donalda Tuska je občutno padla. Na volitvah leto zatem je oblast prevzela desničarska stranka Zakon in pravičnost (PiS), ki je prvič osvojila absolutno večino, ob tem pa še mesto predsednika države.

Ozadje oz. naročniki teh operacij nikoli niso bili dokončno razjasnjeni, bilo pa je nekaj obsodb posameznikov zaradi nezakonitega prisluškovanja. Posnetki in transkripti izjav – notranji minister je denimo razlagal, da "Poljska država obstaja samo teoretično" – so se izkazali kot avtentični.

Milosavljević: Metanje blata, ki ga nihče ne more pravočasno raziskati in ugotoviti, kaj sploh drži

Po besedah Marka Milosavljevića je specifika tokratne kampanje v Sloveniji v primerjavi z dogajanjem na tujem to, da se dogaja na dnevni osnovi, z različnimi akterji iz večinoma levosredinskih krogov. "Logika je zasipanje volilcev in medijev z vedno novimi zgodbami, pri čemer se z nobeno nihče ne utegne pretirano dolgo ukvarjati. Očitno je logika ta, da naj bi zadostovala neka kvantiteta metanja blata, ki ga potem nihče ne more pravočasno raziskati in ugotoviti, kaj od tega sploh drži, kaj od tega je sploh avtentično in kako potem eventualno posamezna taka zgodba na nekoga vpliva."

Kot je še povedal, je cilj očitno ustvariti vtis, da so vsi politiki iz te sfere pokvarjeni in skorumpirani, ni pa nujno, da se bo tistim, ki za tem stojijo, namera obrestovala. Za slovensko okolje je takšen kompleksen, tudi drag načrt, ki tako kot marsikje po Evropi nakazuje tudi interes tujih akterjev, vendarle "precejšnje presenečenje, da ne rečem šok".

Profesor Milosavljević meni, da je to tudi sporočilo ali celo poduk domačim akterjem, ki bi bili na kaj takšnega lahko bolje pripravljeni. "Pričakovali smo to in več let opozarjali, pa se je velik del slovenske politike in državnih organov pretvarjal, da Slovenija za dezinformacijske strateške kampanje ni dovolj relevantna in da se to pri nas ne more zgoditi. Zdaj, dober teden pred volitvami, je le še vprašanje, kaj vse nas še čaka," je sklenil.