Previdno: zaradi zmrzali lahko tudi užitne gobe postanejo neužitne

V prejšnjih dneh so se temperature ponoči marsikje po državi spustile pod ničlo. Zmrzal vpliva tudi na gobe, ki lahko postanejo neužitne. Zabeleženih je bilo nekaj primerov zastrupitev s sicer užitnimi gobami, ki so se ob zmrzali in ponovni odmrznitvi pokvarile.

"Gobarji smo posebno pozorni na zmrzal. Ko temperature padejo pod 0 °C, gob ne nabiramo več," opozarja doktorica biokemije in raziskovalka zdravilnih rastlin dr. Katja Rebolj.

Kot dodaja, je bilo zabeleženih tudi nekaj primerov zastrupitev z užitnimi gobami, ki so več dni zapored ponoči zmrznile in nato spet odmrznile. Zato v teh dneh odsvetuje nabiranje gob.

Kot pravi Bojan Arzenšek iz Gobarskega društva Kranj, so sicer na gozdnih tleh, prekritih z listjem, temperature lahko nekaj stopinj višje kot drugod. Večdnevno zmrzovanje in odmrzovanje, kot se dogaja v teh dneh, pa je problematično.

"Večinoma so gobe po tem, ko zmrznejo in odmrznejo, že na videz drugačne, saj se spremeni njihova struktura," opisuje Arzenšek.

Podobno problematično je lahko tudi nabiranje gob po obilnem dežju, dodaja Arzenšek. "Če gobo napade polž in preluknja površino, se cela goba napije vode. Takih ne nabirajte," svetuje.

Kot opisuje naravovarstvenik in član Gobarsko mikološkega društva Ljubljana Luka Šparl, večina gob vsebuje od 85 do 95 odstotkov vode. Ob zmrzali popokajo celične stene, gobe se navlažijo, to pa je ugodno okolje za razvoj bakterij in drugih mikroorganizmov.

"Enotnega pravila, kako prepoznati gobe, ki so že zamrznile in odmrznile, ni. Znaki se med vrstami razlikujejo, a vendar imamo lahko v mislih splošno vodilo, da se izogibamo gobam, ki imajo kiselkast ali zatohel vonj, vidno razmočeno teksturo, kot bi bile ožete, oziroma na določenih strukturah gobe prepoznamo različne odtenke barv, npr. sivenje lističev. Pri odtajanih gobah lahko zaznamo tudi spremenjen okus," pravi Šparl (a takih gob seveda ni pametno pokušati).

Če smo gobe našli takoj po odmrznitvi, so sicer še uporabne za svežo pripravo. "Vendar, kdo zares ve, kolikokrat je goba že pomrznila in se odtajala, preden smo jo naposled opazili in nabrali? Če odgovora na to vprašanje nimamo, potem gobe z lističi (golobice, mlečnice ali polževke), ali cevasto trosovnico (gobani, polstenci ali lupljivke) niso primerne za uživanje," opozarja.

Na trosovnici gob, ki so sicer poznane kot užitne, se lahko razmnožijo različne nižje glive, bakterije in drugi mikroorganizmi, ki bi ob zaužitju gob neugodno vplivali na našo prebavo, pravi Šparl in dodaja, da velja biti na to pozoren celo jesen, ne le ob očitnih zamrznitvah. "Nič neobičajnega ni, da imajo ljudje pri zaužitju takih gob prebavne težave z drisko," dodaja.

Ne le za ljubiteljske gobarje, temveč tudi za zelo izkušene zato velja, da naj se gob po zmrzali ne nabira, če nismo prepričani, kakšnim vremenskim razmeram so bile gobe izpostavljene.

"Ko strupene vrste mušnic večkrat zamrznejo in odmrznejo, jih tudi izkušeni gobarji lahko zamenjajo z drugimi vrstami, kot so golobice in dežniki," še opozarja Šparl.

"Pomembno se mi zdi, da do gob gojimo spoštovanje, ne strahu," svetuje Šparl. V naslednjih tednih je bolje, da gob ne nabiramo, priložnost za gobarjenje bo znova čez nekaj tednov.

"Čeprav je bila v prvih dneh oktobra zmrzal, bodo gobe, ki bodo zrastle v novembru – v kolikor do takrat ne bo nove ohladitve – ponovno povsem varne za uživanje," pravi poznavalec.