Pri nas budnice in mlaji. Kje pa danes nosijo čepice in praznujejo zaljubljenci?

Prvi maj je v Sloveniji neločljivo povezan s pohodi in postavljanjem mlajev.
Večer pred praznikom so po številnih krajih zagoreli mogočni kresovi, ki simbolizirajo svobodo, prenovo in novo življenje. Zjutraj pa so marsikje odmevale prvomajske budnice, ki so jih zaigrale godbe na pihala. Mnogi bodo na praznik uživali s pikniki in izleti v naravo, ki so postali stalnica prvega maja. Kaj pa v tujini, kako praznik delavstva obeležujejo v drugih državah?

A najprej nekaj zgodovine. Ta dan namreč ni zgolj dan oddiha, ampak nosi krvavo zgodovino. Praznik namreč ni bil podarjen, ampak izborjen. Začetki segajo v leto 1886 v Združene države Amerike. Takrat so se tamkajšnje sindikalne organizacije borile predvsem za skrajšanje delovnega časa. Delavci so namreč garali tudi po 12, 14 ali 16 ur na dan, boj za spremembe, ki se je razširil po državi, so organizirali ravno na prvi maj. Protesti so se nadaljevali v naslednjih dneh, zaznamovali pa so jih krvavi spopadi, ki so prinesli pomembne spremembe v delovnih pogojih.
V številnih državah tako prvi maj predstavlja priložnost za izražanje solidarnosti med delavci in opozarjanje na pomembnost pravičnih delovnih pogojev. Zbirajo se delavci in sindikati na protestih, ki simbolizirajo enotnost in boj za izboljšanje delovnih razmer.

Spet v drugih državah vzporedno potekajo razni kulturni in družabni dogodki, ki združujejo ljudi v prijetnejšem vzdušju. Vsaka kultura je dnevu dodala edinstven pečat, ki sega od veličastnih parad do živahnih plesov in nenavadnih običajev. Izbrskali smo nekatere običaje v državah na stari celini, ki so se nam zdeli najbolj zanimivi.

Kako praznujejo v tujini?

Ponekod v Nemčiji 30. aprila slavijo Walpurgino noč, ko zagorijo kresovi, s katerimi preganjajo zle duhove. Po starih verovanjih naj bi na to noč čarovnice letele na goro Brocken v nemških Harzih, kjer so imele svoje srečanje. Ljudje so zato prižigali kresove, da bi odgnali zle duhove, čarovnice in nesrečo. Kresovi simbolizirajo zaščito, prehod iz zime v poletje in očiščenje, piše v Britannici. Danes ima tudi lepši prizvok, saj jo spremljajo parade in zabave, ko se številni zamaskirajo, podobno kot za noč čarovnic. Ime Walpurgis sicer izhaja iz imena svetnice, anglosaške misijonarke iz 8. stoletja, dan njenega goda (1. maj) se je zlil s starimi poganskimi obredi. Nemci tudi verjamejo, da postavljanje mlajev simbolizira plodnost in obnovo.

V Franciji pa si na prvi maj tradicionalno podarjajo dišeče šopke šmarnic, kar naj bi prinašalo srečo, ljubezen in upanje. Ta navada podarjanja šmarnic sega v leto 1561, ko je francoski kralj Karel IX. obdaroval svoje dvorjane z njimi, piše France24. Po pisanju francoskih medijev prodajalci za šopke šmarnic danes ne potrebujejo posebnih dovoljenj, prav tako prodaja naj ne bi bila obdavčena. V Franciji običajno potekajo tudi številne demonstracije za podporo delavskih pravic.

V Veliki Britaniji je prvi maj prežet s prihodom pomladi. Najbolj znan običaj je ples okoli mlaja, kar po pisanju Britannice simbolizira cikličnost narave. Praznovanje vključuje tudi značilne ljudske plese, ko plesalci nosijo zvončke na nogah in mahajo z robčki ali palicami, da bi privabili pomlad. V številnih mestih potekajo sejmi, parade in kronanja "kraljice maja", ki simbolizira lepoto in plodnost narave. V Cornwallu pa praznujejo tudi Obby Oss festival, kjer čarobni konj preganja zle sile zime.

Tudi v Grčiji poleg protestov proti socialnim nepravičnostim 1. maja praznujejo praznik pomladi.
Grki ta dan pogosto preživijo v naravi, kjer pletejo vence iz pomladnega cvetja, kot so marjetice, ter jih obesijo na vrata svojih domov kot simbol zaščite, zdravja in sreče, piše Greek Reporter. Tradicija narekuje, da venci ostanejo na vratih vse do praznika sv. Janeza (24. junija), ko jih zažgejo v posebnem obredu. Ta starodavna navada povezuje praznovanje narave in novega življenja, prepletena z vrednotami solidarnosti.

Na Finskem pa danes praznujejo Vappen, festival pomladi, študentov in delavcev. Maturanti in študenti nosijo bele kape in se zberejo na trgih ter v parkih, piše na strani This is Finland. Kapo prejmejo po uspešno zaključeni maturi ali študiju in predstavlja znanje, mladost in prehod v odraslost. Praznovanja spremljajo parade in koncerti na prostem s tradicionalno alkoholno pijačo (sima) in hrustljavim pecivom (tippaleipä). Ena najbolj znanih slovesnosti je postavitev bele kape na kip Havis Amande v Helsinkih, ki simbolizira začetek praznovanja.

Na Norveškem pa so v ospredju med drugim otroške parade, ki imajo dolgoletno tradicijo.
Otroci, oblečeni v praznične obleke, nosijo norveške zastave, cvetlice in transparente z mirovnimi ter socialnimi sporočili. V mnogih mestih organizirajo posebne pohode, kjer otroci ob spremljavi godb na pihala pojejo narodne in delavske pesmi. Parade so pogosto povezane z lokalnimi šolami in društvi ter so namenjene spodbujanju vrednot prijateljstva, solidarnosti in skupnosti že od najmlajših let. Po paradah sledijo družinska srečanja, pikniki in praznična srečanja na prostem, piše na strani Visit Norway. Otroške parade so sicer v tej državi znane tudi 17. maja, ko praznujejo nacionalni dan.

Medtem je na Češkem prvi maj znan tudi kot dan ljubezni, podobno kot valentinovo v drugih državah. Navdih za to tradicijo prihaja iz slavne pesmi Karla Hynka Macha, nacionalnega pesnika. Tradicionalno naj bi se zaljubljenci 1. maja poljubili pod cvetočim drevesom, najraje pod češnjo. Ta poljub naj bi parom prinesel večno ljubezen in srečo. Številni Čehi na prvi maj obiščejo njegov spomenik ob jezeru Macha v bližini mesta Doksy, kjer počastijo pesnikovo zapuščino.

V Italiji pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji glasbe. Na trgu San Giovanni v Rimu bo tudi letos tradicionalni brezplačni koncert ob prazniku dela še posebej raznolik, nastopili bodo številni znani italijanski glasbeniki, kot so: Achille Lauro, Elodie, Gazzelle, Giorgia, Gabry Ponte, The Kolors in drugi. Dogodek bodo vodili Noemi, Ermal Meta in BigMama, s posebnim prispevkom profesorja Vincenza Schettinija, poroča portal Virgilio.

Koncert bo v živo prenašan na Rai 3, Rai Radio 2, RaiPlay in Rai Italia. Na odru se bodo predstavili tudi mladi talenti. Obiskovalce in gledalce čaka več kot deset ur glasbe, ki bo povezovala generacije in poudarila pomen glasbe za prihodnost.