Znanstveniki izdelali protistrup s pomočjo "norca", ki ga je ugriznilo 200 kač

Kri Američana, ki si je skoraj dve desetletji namerno vbrizgaval kačje strupe, je po mnenju znanstvenikov pripomogla k razvoju protistrupa, kakršnega še ni bilo, piše BBC. Trenutni protistrupi delujejo le proti specifičnemu strupu posamezne vrste kač, novi pa bi lahko deloval proti celi vrsti strupov.
Tim Friede, ki je bil včasih avtomehanik za tovornjake, je v zadnjih 18 letih preživel več kot 200 ugrizov različnih strupenih kač ter več kot 700 injekcij strupa, ki ga je pripravil iz nekaterih najbolj smrtonosnih kač na svetu, vključno z več vrstami mamb, kober in tajpanov. Sprva si je želel razviti imunost, da bi se zaščitil med rokovanjem s kačami, svoje podvige pa je dokumentiral na YouTubu. Kot je dejal, je na začetku svojega projekta "popolnoma zamočil", saj je zaradi dveh zaporednih ugrizov kobre padel v komo. "Nisem hotel umreti. Nisem hotel izgubiti prsta. Nisem hotel izpustiti dela," je povedal za BBC. Friedejeva motivacija je bila razviti boljše terapije za vse ljudi na svetu. "To je postalo moj življenjski slog, rinil sem naprej, kolikor sem le lahko – za ljudi, ki so na tisoče kilometrov stran od mene in umirajo zaradi ugrizov kač," je pojasnil.

V spodnjem posnetku Friede pusti, da ga ugrizneta tajpan s Papue Nove Gvineje in črna mamba. Oba imata izredno močna strupa, ki hitro povzročita ohromitev, odpoved dihanja in smrt.

Rešili bi lahko na tisoče življenj

Zaradi kačjih ugrizov vsako leto umre do 140.000 ljudi, še trikrat toliko pa jim morajo zaradi ugrizov amputirati ude ali imajo trajne posledice. 18-letna misija Tima Friedeja bi lahko predstavljala pomemben korak k iskanju univerzalnega protistrupa za vse ugrize kač. Protitelesa, odkrita v krvi Tima Friedeja, so se v testiranjih na živalih namreč izkazala za učinkovita proti smrtonosnim odmerkom strupa širokega spektra kačjih vrst.
Protistrup proti kačjemu strupu se trenutno izdeluje tako, da se živalim, na primer konjem, vbrizgajo majhni odmerki kačjega strupa. Njihov imunski sistem se na strup odzove s tvorbo protiteles, ki se nato izločijo in uporabijo kot terapija. Vendar se morata  strup in protistrup natančno ujemati, saj se toksini v ugrizu strupenjače razlikujejo od vrste do vrste. Velike razlike obstajajo celo znotraj iste vrste – protistrup, izdelan iz kač v Indiji, je manj učinkovit celo proti isti vrsti kače na Šrilanki.

Raziskovalna ekipa biotehnološkega podjetja Centivax se je zato lotila iskanja vrste imunskega odziva, imenovanega široko nevtralizirajoča protitelesa. Namesto da ciljajo na del toksina, ki je edinstven, ciljajo na dele, ki so skupni celotnim skupinam toksinov.

Direktor podjetja dr. Jacob Glanville je takrat izvedel za Tima Friedeja. "Takoj sem pomislil, da če ima kdorkoli na svetu razvita ta široko nevtralizirajoča protitelesa, jih ima on, zato sem stopil v stik z njim," je povedal raziskovalec. "Poklical sem ga in mu rekel, ‘morda se sliši nerodno, ampak zelo bi rad prišel do tvoje krvi’,"je opisal. Friede je privolil v raziskavo, ki jo je odobrila tudi etična komisija. Študija je namreč vključevala zgolj odvzem krvi, ne pa dodatnega vbrizgavanja strupov.

V raziskave so se osredotočili na eno od dveh družin strupenih kač, imenovanih elapide, mednje spadajo tudi mambe, kobre in tajpani. Raziskovalci so v krvi Friedeja iskali zaščitne imunske odzive za 19 vrst tovrstnih kač, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija označila kot najbolj smrtonosne na svetu
Študija, objavljena v znanstveni reviji Cell, je razkrila dve široko nevtralizirajoči protitelesi, ki lahko ciljata dve skupini nevrotoksinov. Dodali so še zdravilo, ki cilja na tretjo skupino toksinov, s čimer so ustvarili koktajl protistrupov. V poskusih na miših je terapija delovala – miši so preživele smrtonosne odmerke strupa 13 od 19 kačjih vrst. Pri preostalih šestih vrstah je zagotovil delno zaščito.

Kot je poudaril dr. Glanville, to pomeni "neprimerljivo" širino zaščite  v primerjavi z dozdajšnjimi terapijami. Kot je dejal, zdravilo "verjetno pokriva številne vrste elapidov, za katere trenutno ni na voljo nobenega protistrupa".

Znanstveniki zdaj raziskujejo naprej in poskušajo še dodatno izpopolniti protitelesa. "Mislim, da bomo v naslednjih 10 ali 15 letih imeli nekaj učinkovitega proti vsaki od skupin toksinov," je napovedal dr. Peter Kwong z univerze Columbia, ki je sodeloval v raziskavi. "Timova protitelesa so res izjemna – naučil je svoj imunski sistem, da prepozna zelo širok spekter toksinov," je opisal Kwong.

Čaka jih še veliko dela, saj mora protistrup prestati obsežna testiranja, preden bo primeren za uporabo pri ljudeh. Za Tima Friedeja pa že ta faza pomeni veliko. "Občutek imam, da delam nekaj dobrega za človeštvo, in to mi zelo veliko pomeni. To se mi zdi kar kul in sem ponosen nase," je povedal.