Iluzija novega začetka: zakaj sprejemamo novoletne zaobljube in s čim jih zamenjati

Konec leta radi pogledamo, kaj vse se je zgodilo v preteklih 12 mesecih. Pogosto tudi (zavedno ali nezavedno) "ocenimo" leto in kaj vse bi lahko spremenili. Za novo leto si zadamo želje in cilje, v glavah mnogih je 1. januar priložnost za nov začetek. Precej uveljavljene so tudi novoletne zaobljube, ki pa nemalokrat kaj hitro končajo na smetišču zgodovine.

Po njenih besedah ima prehod iz starega v novo leto močan simbolni pomen. "Gre za zaključek enega cikla in začetek drugega, kar ljudje že od nekdaj uporabljamo kot priložnost za samorefleksijo. Ob takšnih mejnikih si nezavedno postavimo vprašanja: kaj je bilo dobro, kaj nas je zaznamovalo, kje smo obstali in kaj želimo spremeniti," pravi doktorica socioloških znanosti in specializantka lacanske psihoanalize dr. Lucija Čevnik. Čeprav je ločnica le fiktivna, nam daje občutek reda, smisla in strukture v sicer kaotičnem toku življenja.

Začetek novega leta je navidezna tabula rasa, nepopisan list papirja, ki nosi obljubo nečesa svežega. Ta iluzija novega začetka, kot temu pravi Čevnik, daje upanje, da lahko zdaj nekaj res spremenimo, in prav upanje je tisto, kar ljudi vedno znova vleče k tem simbolnim prelomnicam.

"A pomembno je poudariti: čeprav novo leto deluje kot poseben trenutek, sprememba ni vezana na koledar. Vsak dan, vsak trenutek, je lahko nov začetek, če je za njim resnična, zavestna odločitev, in ne zgolj kratkotrajna (postdecembrska) evforija," izpostavlja sogovornica.

Zaobljube nemalokrat povezane z našo zunanjostjo

Nemalokrat so zaobljube ob začetku novega leta povezane z našim fizičnim izgledom. "Leto 2026 je leto, ko bom res shujšal/a!" Zdi se, da si veliko manj ljudi obljubi, da bodo bolj prijazni, bolj potrpežljivi ali bolj sočutni, kot pa, da bodo shujšali ali popolnoma spremenili življenjski slog. Čevnik to pripisuje dejstvu, da so v naši družbi videz, zunanjost, dosežki in materialni simboli uspeha visoko na lestvici vrednosti. Zunanji videz je postal valuta, saj je to nekaj, kar je hitro vidno, primerljivo, merljivo in posledično družbeno nagrajeno.

"Spremembe zunanjosti imajo še eno prednost: delujejo bolj obvladljive. Kilograme lahko stehtamo, seštejemo pretečene oziroma prehojene kilometre in nadzorujemo zaužite kalorije. Notranje spremembe, kot so potrpežljivost, sočutje do sebe, kvaliteta odnosov, pa so veliko manj oprijemljive, zahtevajo precej več samorefleksije, časa in predvsem brutalno iskrenost do sebe," poudarja Čevnik.

Tu je še dejstvo, da ker notranje spremembe na zunaj niso takoj vidne, pogosto tudi niso družbeno nagrajene, za to smo zanje manj motivirani. "Nihče vam ne bo čestital, ker ste postali bolj prijazni do sebe ali ker ste se naučili postavljati meje. Spreminjati sebe od znotraj pomeni tekmovati sam s seboj – brez aplavza, brez jasnih meril in tudi brez hitrih rezultatov, kar je precej manj obvladljivo kot z dieto izgubiti kilogram ali dva," ponazori sogovornica.

Zaobljube naj nadomestijo rituali

Dr. Čevnik meni, da bi lahko zaobljube nadomestili rituali. Po njenih besedah so ti prijaznejši do človeka, ker niso osnovani na kaznovanju, temveč dajejo strukturo letu in življenju, obenem pa ni tako močnega občutka krivde, če kdaj ostanejo "neizpolnjeni".

Kaj so ti rituali? Po besedah sogovornice gre za čisto drobne ali nekoliko večje nagrade, premore oziroma "klopce" ob poti našega življenja. Gre za trenutke, ko si odpočijemo, umirimo utrujeno telo, ki je vsakodnevno v stresu, ki se podi za opravili, zadolžitvami in dogodki, ob tem pa mu vedno zmanjkuje časa.

"Ob njih si nahranimo dušo in se predamo radoživosti. To je lahko vsakodnevni sprehod, tedenski izlet v naravo, mesečno druženje z ljudmi, ob katerih se počutimo dobro, kuhanje ob koncu tedna, čas zase brez slabe vesti … Pomembno je, da niso vezani na koledarske ali komercialne praznike, temveč na to, kar nas resnično hrani," pove Čevnik. Vsak zase si lahko ustvari rituale glede na to, kaj ga polni in nosi smisel.

Kot ponazori sogovornica, lahko zaobljubi, da "shujšamo pet kilogramov", sledita razočaranje in krivda, če je ne izpolnimo. Če pa si ustvarimo ritual, da poskušamo čim več koncev tedna preživeti v hribih, ker je to tisto, kar nam daje občutek živosti in miru, morebitna izguba kilogramov postane le stranski učinek in ne glavni cilj. Tak pristop je dolgoročno bistveno bolj vzdržen in tudi bolj človeški, poudari.

Kako nekaj spremeniti in kako pri tem vztrajati

Ne glede na to, kateri del leta je, se lahko odločimo, da bomo nekaj spremenili. Pri tem je za začetek pomembno, da se zavedamo, kje smo in se zavedamo lastnih omejitev. "Največja napaka pri spremembah je, da si zastavimo previsoke cilje in od sebe že na začetku pričakujemo neverjetne radikalne preobrate. Takšna pričakovanja hitro vodijo v utrujenost, občutek neuspeha, upad motivacije ter pogosto tudi v to, da odnehamo," opozarja Čevnik.

Če si postavimo velike cilje, si jih je smiselno razdeliti na manjše, obvladljive korake. "Manjši koraki nam dajejo občutek napredka, krepijo notranjo motivacijo in nam omogočajo, da spremembe postopamo vtkemo v vsakdanje življenje. Nadvse pomembno je, da so cilji realni, prilagojeni našemu življenjskemu ritmu, ne pa idealom, ki jih vsiljuje okolica," nadaljuje sogovornica.

Pri spremembah je dobro imeti tudi pajdaša, saj je vztrajanje lažje, kadar na poti nismo sami. Skupni cilji, zavezništva ali preprosto nekdo, ki razume, zakaj želimo spremembo, lahko odločilno vplivajo na to, da ne obupamo ob prvih padcih. "Če dva skupaj zasledujeta isti cilj, pa naj gre za telesno preobrazbo, dosego kariernega cilja, varčevanje, dosego gorskega vrha …, sta lahko drug drugemu motivacija, opora in fokus, ko enemu od njiju oslabi entuziazem ali ne vidi več cilja," oriše Čevnik.

Ne glede na to, kako se jih lotimo, pa so spremembe skoraj vedno povezane z nelagodjem, frustracijo, dvomi ali celo bolečino. "Paradoksalno je prav nelagodje pogosto dokaz, da smo se zares premaknili iz starih vzorcev in zaorali v novo ledino," potolaži sogovornica.

Najpomembnejše pa je, da smo do sebe prizanesljivi. "Napredek skoraj nikoli ni linearen in nazadovanja niso poraz, pač pa zgolj del poti. Začeti znova pomeni znova in znova izbrati sebe, tudi takrat, ko ni lahko. In tudi takrat, ko ne gre vse po zastavljenih novoletnih zaobljubah in načrtih," za konec poudari dr. Čevnik.