Učinki cepiva proti covidu-19 pri zdravljenju raka: "Rezultati so nas osupnili"

Namen cepljenja proti covidu-19 je zaščititi posameznika pred hudim potekom bolezni in ustaviti širjenje koronavirusa med populacijo. Nova raziskava pa je pokazala še nekatere druge nepričakovane pozitivne učinke.

Cepivo proti covidu-19, narejeno s tehnologijo mRNK (to sta cepivi proizvajalcev Moderna in Pfizer/BioNTech) lahko občutno poveča učinkovitost zdravil pri nekaterih vrstah raka in podaljša preživetje bolnikov, se je izkazalo v raziskavi, nedavno objavljeni v znanstveni reviji Nature.

Bolniki z napredovalim rakom pljuč ali kože, ki so se zdravili z vrsto imunoterapije, so živeli dlje, če so v 100 dneh po začetku zdravljenja prejeli tudi cepivo Pfizer ali Moderna. Gre za učinek samega cepiva, ne pa dejstva, da je cepivo omililo ali preprečilo prebolevanje covida.

Odmerek cepiva podaljšuje preživetje nekaterih bolnikov z rakom

Raziskovalci so preučili podatke skoraj tisoč bolnikov z napredovalim rakom, ki so jih zdravili z imunoterapijo z inhibitorji nadzornih točk (ICI), ter primerjali tiste, ki so prejeli cepivo Pfizer ali Moderna, s tistimi, ki ga niso.

Zdrav imunski sistem pogosto uniči rakave celice, še preden postanejo nevarne. Nekateri tumorji pa se razvijejo tako, da se skrijejo pred imunskim napadom. Zaviralci (inhibitorji) nadzornih točk pri omenjeni imunoterapiji delujejo tako, da odstranijo to "plašč" oziroma zaščito, pod katero se tumor "skrije". Pri nekaterih ljudeh pa imunske celice kljub temu ne prepoznajo tumorja in tovrstna imunoterapija ni dovolj učinkovita.

V raziskavi se je izkazalo, da cepljenje modulira imunski sistem tako, da tumorske celice postanejo bolj odzivne na zdravljenje z imunoterapijo ICI.

Bolniki z rakom pljuč, ki so bili cepljeni, so imeli v primerjavi z necepljenimi bolniki skoraj enkrat večjo verjetnost, da bodo tri leta po začetku zdravljenja še živi (56 % proti 31 %).

Srednja stopnja preživetja (tj. točka, ko polovica bolnikov umre) je bila pri cepljenih 37,3 meseca, pri necepljenih pa 20,6 meseca. Torej so cepljeni živeli skoraj leto in pol dlje.

Pri bolnikih z melanomom je bila mediana preživetja pri cepljenih bistveno daljša, vendar natančna razlika ni jasna, saj je bil del te skupine bolnikov še živ v času, ko so analizirali podatke.

"Rezultati so nas naravnost osupnili"

"Cepivo proti covidu-19 na osnovi mRNK deluje kot alarm, ki aktivira imunski sistem po celem telesu, tudi znotraj tumorja, kjer začne imunski sistem 'programirati' odziv za uničenje raka," je učinek opisal glavni avtor raziskave dr. Adam Grippin, specialist za radiološko onkologijo v Centru MD Anderson v Teksasu.

"Rezultati pri naših bolnikih so nas naravnost osupnili," je dodal.

Po njegovih besedah je možnost, da bi učinkovitost določenih terapij pri rakavih obolenjih lahko močno izboljšali s široko dostopnimi in nizkocenovnimi cepivi, zares vznemirljiva.

Za mnenje o raziskavi smo povprašali tudi strokovno direktorico Onkološkega inštituta dr. Janjo Ocvirk.

Kot je pojasnila za N1, raziskava ugotavlja, da cepiva povzročijo velik porast tipa I interferonov, aktivacijo prezentacijskih celic in induciranje ekspresije PD-L1 v tumorskih celicah – kar naj bi "prebudilo" imunsko hladno tumorsko mikrookolje in omogočilo učinkovitost ICI.

Kot pravi dr. Ocvirk, je raziskava narejena na podlagi retrospektivnih podatkov in predkliničnih modelov, treba pa jo je potrditi še v velikih, randomiziranih kliničnih študijah.

"Če se rezultati potrdijo v kliničnih študijah, bi lahko strategija 'cepljenje+ICI' postala del onkološkega zdravljenja – zlasti pri tumorjih z nizko imunogenostjo ali odpornostjo proti ICI," je povedala strokovnjakinja.

"Za klinično delo je to pomembno zato, ker odpornost proti ICI ostaja izziv pri zdravljenju bolnikov z rakom. Če je možno 'prebuditi' imunski odziv s pomožnim ukrepom, kot je mRNK cepivo, imamo novo orodje za izboljšanje rezultatov," je povedala.

Kot je opozorila, je "mehanizem zanimiv, vendar kompleksnost imunskega sistema pomeni, da rezultati morda ne bodo enako reproducibilni pri vseh tumorjih ali populacijah".

Prav tako bo treba še preučiti morebitne neželene imunske odzive in sinergije z zdravljenjem ter razjasniti, ali učinek velja za vse ICI, vse tumorje, ali pa je specifičen zgolj za nekatere.

Da mRNK cepiva izboljšujejo učinkovitost terapij pri rakavih obolenjih, so sicer pokazale tudi nekatere prejšnje raziskave. Nove raziskave v tej smeri pa bi morda lahko privedle tudi do univerzalnega cepiva proti raku.

Več o tem lahko preberete v članku: Med lažnimi novicami in upanjem: kako daleč je razvoj cepiv proti raku?

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Srčki med Gibanjem Svoboda in SDS