Ugotovili so, da je pri hoji nekaj bolj pomembno kot to, da naredite 10.000 korakov

Nova študija, objavljena v reviji Annals of Internal Medicine, razkriva presenetljive ugotovitve o koristih hoje za zdravje.

Kot poroča Euronews, so raziskovalci spremljali skoraj 34.000 ljudi v Združenem kraljestvu, ki so običajno prehodili manj kot 8.000 korakov na dan – raven, ki so jo označili kot "suboptimalno".

Udeležence so razdelili v štiri skupine glede na dolžino njihovih običajnih sprehodov: manj kot pet minut, pet do deset minut, deset do petnajst minut ter petnajst minut ali več. Približno trije od štirih sodelujočih so večino dnevnih korakov opravili s sprehodi, krajšimi od desetih minut.

Čas hoje pomembnejši od razdalje

Tisti, ki so hodili dlje časa, so bili po ugotovitvah študije v boljšem zdravstvenem stanju. Ljudje, ki so večino svojih korakov opravili z daljšimi sprehodi, so imeli nižje tveganje za srčno-žilne bolezni in za smrt zaradi kateregakoli vzroka v primerjavi s tistimi, ki so večino korakov nabrali s krajšimi sprehodi.

Tveganje za srčne bolezni je znašalo približno 13 odstotkov pri ljudeh, ki so večinoma hodili manj kot pet minut, 11 odstotkov pri tistih, ki so hodili po pet do deset minut, 7,7 odstotka pri deset- do petnajstminutnih sprehodih in 4,4 odstotka pri tistih, ki so običajno hodili 15 minut ali več.

To pomeni, da so imeli ljudje, ki so večino korakov opravili z vsaj 15-minutnimi sprehodi, približno zgolj tretjino tveganja za srčne bolezni v primerjavi s tistimi, ki so hodili v krajših, manj kot petminutnih intervalih.

Koristi so bile še izrazitejše pri najmanj aktivnih udeležencih študije. Med tistimi, ki so prehodili manj kot 5.000 korakov dnevno, je bila povezava med daljšimi sprehodi in nižjim tveganjem za srčne bolezni ter smrtnost še močnejša.

Povezava, ne pa vzrok

Študija ima sicer nekaj omejitev – ljudje, ki so večino korakov opravili v krajših intervalih, so bili na splošno manj aktivni, pogosto prekomerno težki in imeli redkeje univerzitetno izobrazbo. Vsi ti dejavniki pa so sami po sebi povezani s slabšim zdravjem.

Kljub temu da so jih skušali upoštevati, raziskovalci zato ne morejo z gotovostjo trditi, da je bila prav hoja vzrok za razlike v tveganju za srčne bolezni in smrtnost.

Kljub temu raziskovalci menijo, da bi njihove ugotovitve lahko prispevale k oblikovanju smernic za telesno dejavnost – še posebej za manj aktivne ljudi –, in jih spodbudile, da v svojo dnevno rutino vključijo daljše, namensko načrtovane sprehode, da bi s tem izboljšali svoje zdravstveno stanje, še piše Euronews.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Ozadje odkritij slavne slovenske znanstvenice