Otekla noga, ki ne uplahne? To je lahko znak tromboze

Bolezni žilja sodijo med najpogostejše in hkrati najresnejše kronične bolezni sodobnega časa. O tem, kako prepoznati opozorilne znake, kdaj je nujno ukrepati in kaj lahko za zdrave žile storimo vsak dan, pa tudi o pitju kave in pravilnem dihanju v podkastu Zdravje z Alenko Kesar govori prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., iz Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana.

Žile kot ceste do vsake celice

"Žile lahko primerjamo s cestami, ki vodijo do vsake celice. Pripeljejo kisik in hranila ter odpeljejo ogljikov dioksid in odpadne snovi," pojasnjuje prof. Blinc. V telesu naj bi imeli kar 100 tisoč kilometrov žil. Kot poudarja sogovornik, ta podatek drži predvsem zaradi mikrocirkulacije, izjemno drobnih žilic, kjer poteka izmenjava plinov in hranil. "Žile, v katerih se razvija ateroskleroza, merimo bolj v metrih kot v kilometrih," dodaja.

Kaj boste slišali v današnji epizodi?

• zakaj ateroskleroza nastaja desetletja in zakaj jo pogosto odkrijemo prepozno
• kakšna je vloga LDL holesterola
• kdaj je smiselno opraviti ultrazvok žil
• kako prepoznati znake venske tromboze in pljučne embolije
• kdaj so kompresijske nogavice dovolj in kdaj so potrebna zdravila
• kako stres vpliva na žile in kako si lahko pomagamo z umirjenim dihanjem
• ali je kava res problem za srce in žilje

Tiha bolezen desetletij

Najpogostejša bolezen arterij je ateroskleroza. Gre za počasen proces, ki lahko traja desetletja. V žilni steni se kopičijo maščobne obloge, ki postopoma ožijo žilo ali pa nenadoma počijo, kar vodi v nastanek krvnega strdka in zaporo žile: "Če je potek ugoden, se ateroskleroza nikoli ne izrazi v dramatičnem dogodku. Težava nastane, ko pride do nenadne zapore, saj telo nima časa razviti obvodnih žil. Takšna situacija je za telo šok in lahko vodi v srčni infarkt ali možgansko kap," opozarja sogovornik.

V središču procesa je LDL holesterol. "Holesterol je nujna sestavina naših celičnih membran. Težava je LDL holesterol, ki se nalaga v žilni steni in spodbuja tleče vnetje. To vnetje je gonilo ateroskleroze," pojasnjuje prof. Blinc.

Če spremembe življenjskega sloga ne zadoščajo, zdravniki predpišejo zdravila za zniževanje holesterola. "Statini so pogosto neupravičeno na slabem glasu. Resni stranski učinki so redki, učinek na zmanjšanje srčno-žilnih dogodkov pa je lahko več kot 80-odstoten," dodaja.

Preprečevanje in zgodnje odkrivanje

Osnova ostaja zdrav življenjski slog: gibanje, uravnotežena prehrana, opustitev kajenja in nadzor krvnega tlaka. Za optimalen krvni tlak velja vrednost okoli 120/80 mmHg, zaželeno je, da je pod 130.

Dolgotrajno sedenje, stanje, nosečnost, poporodno obdobje, rak ali dolgotrajno ležanje povečujejo tveganje za nastanek strdkov: "Prvi ukrep pri razširjenih venah so kompresijske nogavice. Stisnejo vene in omogočijo, da zaklopke znova bolje tesnijo," pojasnjuje sogovornik.

Pri dolgotrajnih poletih ali daljšem sedenju svetuje redno razgibavanje, vstajanje in premikanje stopal.

Dihanje in kava

"Stres ni le psihološki pojav. Povečuje krvni tlak, sprošča stresne hormone in spodbuja vnetje," pojasnjuje. Kot preprost ukrep priporoča umirjanje dihanja. "Počasen vdih, zadržek in počasen izdih lahko že v nekaj minutah izboljšajo počutje in zmanjšajo napetost," svetuje.

Tudi kava, če jo uživamo zmerno, po njegovih besedah ni problematična. "Par skodelic na dan, ob sicer urejenem krvnem tlaku, praviloma ni škodljivih. Kot pri vseh stvareh pa je pomembna mera."

Spremljajte tedenske pogovore o zdravju

Podkast Zdravje z Alenko Kesar lahko spremljate vsako nedeljo na N1 ter na platformah Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.