Tiha težava, ki nas neopazno izčrpava: prepoznajte jo, preden postane resna

V polurnem pogovoru je prof. dr. Leja Dolenc Grošelj razkrila, zakaj je spanje najpomembnejša regeneracija telesa in možganov, ter poudarila, da so ljudje z motnjami spanja sedemkrat pogosteje povzročitelji prometnih nesreč.

Nevrologinja in ena najbolj priznanih strokovnjakinj za motnje spanja pri nas je v četrti epizodi podkasta Zdravje z Alenko Kesar na N1 pripomnila, da se moški pridejo zdravit zaradi smrčanja šele takrat, ko jih prijatelji ne povabijo več na jadranje in ne zato, ker žena že leta dolgo zaradi njihovega smrčanja ne more spati: "V vsej moji 30-letni karieri je zelo redko, da bi se mož ali moški partner zaradi smrčanja umaknil na kavč. Ponavadi gre žena spat na kavč, on pa nima težav in spi v spalnici."

Če podkast raje poslušate v avdio obliki, lahko to storite spodaj:

Odrasel človek potrebuje najmanj 7 ur spanja na noč

Velja pravilo, da odrasel zdrav človek potrebuje najmanj sedem ur spanja na noč. Študije so pokazale, da so ljudje, ki so v času covida spali manj kot sedem ur, pogosteje imeli hujše oblike bolezni.

Spanje pa ni enako za vse, nekateri smo bolj jutranji, drugi bolj večerni tipi, a z leti vsi postajamo bolj jutranji tip. Ni pa pomembno le, koliko spimo, ampak tudi, kdaj hodimo spat. "Spanje nas ohranja zdrave, spanje nas ohranja mentalno dobro, ko bomo stari, bomo dobro pomnili in dobro funkcionirali," je poudarila.

Kaj boste slišali v tokratni epizodi?

• zakaj je 7 ur spanja minimalna količina za odrasle,
• kako spanje vpliva na spomin, rast in imunski sistem,
• zakaj ženske zaradi hormonov še pogosteje trpijo za nespečnostjo,
• kako kronična nespečnost poveča bolečine, razdražljivost in utrujenost,
• zakaj so uspavala lahko nevarna in kdaj jih res potrebujemo,
• smrčanje in apneje – kdaj postanejo življenjsko ogrožajoče,
• pravila higiene spanja: od izklopa telefonov do pravilne ure zadnje kave.

Ljudje z motnjami spanja so sedemkrat pogosteje povzročitelji prometnih nesreč

Smrčanje samo po sebi ni nevarno, če pa ga spremljajo prekinitve dihanja, gre za resno težavo. Vsaka zapora pretoka zraka v zgornjih dihalih pomeni prekinitev dovajanja kisika možganom, za telo pa je to stres. "In to je zelo, zelo nevarno. Takšne osebe se pogosto prebujajo, ponoči več časa ne dihajo kot dihajo, zaradi česar pride tudi do kognitivnih sprememb: težje funkcionirajo, se težje zberejo in sedemkrat pogosteje povzročajo prometne nesreče," je poudarila prof. dr. Dolenc Grošelj.

Kdaj v posteljo in ali je dnevno spanje zdravo?

Svetuje, da se v posteljo odpravimo, ko smo zaspani – ne utrujeni. Če ne moremo zaspati, je bolje, da počnemo nekaj prijetnega in naslednji večer odidemo spat nekoliko kasneje. Najbolj zdravo je ohranjati stalen ritem spanja tudi ob koncih tedna.

"Če gre za osebo, ki ponoči ne spi, ki je nespečna, bomo absolutno odsvetovali dnevno spanje. Tako kot alkoholiku rečemo: nikoli alkohola, bomo bolniku z nespečnostjo rekli: nikoli v posteljo podnevi. Če pa gre za mladostnika s treningi pozno zvečer, zgodaj zjutraj šolo ali športne obveznosti, ali za osebo z izmenskim delom, ki nima dovolj priložnosti za spanje, je krajša siesta lahko dobrodošla," pojasnjuje prof. dr. Dolenc Grošelj.

Kot dodaja, so motnje spanja in motnje dihanja v spanju lahko začetek kakšnih drugih bolezni in je pomembno, da pridejo ljudje po pomoč, ko jim še lahko pomagamo, polaga na srce prof. dr. Leja Dolenc Grošelj.

Spremljajte tedenske pogovore o zdravju

Podkast Zdravje z Alenko Kesar lahko poslušate vsako nedeljo na N1, pa tudi na platformah Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.