Študentom ljubljanske ekonomske fakultete, ki so bili namenjeni na izmenjavo v Rusijo, ni uspelo pridobiti vabil, s katerimi bi si uredili študentske vizume. Izkazalo se je, da Slovenije ni več na seznamu držav, katerih državljani lahko pridobijo študentske vizume, uradni razlog za to pa naj bi bila epidemiološka slika. Ker odnosi med Slovenijo in Rusijo niso dobri, sogovorniki menijo, da bi šlo lahko za politično sporočilo.
Slovenija ni več na seznamu držav, katerih državljani lahko pridobijo študentske vizume za študij v Rusiji. Na zaplet je opozorila skupina študentov Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki bi morala na študentsko izmenjavo v Sankt Peterburg, a zdaj ne morejo pridobiti vabila, s katerim bi urejali vizume.
Tudi sicer je izdaja vizumov za slovenske državljane, ki želijo potovati v Rusijo, omejena.
Uradni razlog za to je po navedbah ruskih institucij epidemiološko stanje, vendar pa so po drugi strani na seznamu, ki smo ga pridobili na N1, tudi države, kjer je 14-dnevna pojavnost okužb s koronavirusom podobna kot pri nas – to so, glede na zemljevid Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni, Hrvaška, Nemčija, Grčija, Portugalska in druge.
Na seznamu držav, s katerega je Slovenija izpadla, je 39 držav, med njimi naše tri sosede, Avstrija, Madžarska in Hrvaška, od evropskih pa še Srbija, Nemčija, Velika Britanija, Švica, Finska, Grčija, Islandija, Malta in Portugalska.
Nekdanja dopisnika iz Rusije in dobra poznavalca odnosov med državama pravita, da ju poteza – glede na odnos Slovenije do Rusije v zadnjem času – ne preseneča.
Skupina študentov prisiljena prestaviti izmenjavo
Kot je povedala predstavnica Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Dušica Vehovar Zajc, je bila pri njih skupina petih študentov prijavljena na program študijske izmenjave v Rusiji. Konec avgusta se je izkazalo, da zaradi sprememb na omenjenem seznamu ne morejo pridobiti študentskih vizumov. “Izmenjavo smo zato prestavili na poletni semester in upamo, da se bodo razmere do takrat uredile,” je povedala Vehovar Zajc. Poudarila je še, da informacij, zakaj se je to zgodilo, nimajo in da na odgovore pristojnih še čakajo.
Sodelovanje med državama na področju študijskih izmenjav je doslej potekalo dobro.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ki ga vodi Simona Kustec, so zapisali, da so s problemi slovenskih študentov, namenjenih na izmenjavo, seznanjeni. “V reševanje težav študentov se je vključilo Veleposlaništvo Republike Slovenije v Moskvi. Po poročanju veleposlaništva naj bi ruska vlada ponovno preučevala seznam držav za sprostitev vizumskega režima za študente.”
Podobno odgovarjajo na zunanjem ministrstvu: “Slovensko veleposlaništvo v Moskvi je v zvezi s tozadevno problematiko v nenehnem stiku s pristojnimi ruskimi oblastmi, s ciljem, da se čim prej ponovno omogoči izdaja študentskih vizumov. Pričakuje se, da bomo z rusko stranjo našli ustrezno rešitev.”
Na vprašanje, kaj je razlog za takšno spremembo, na zunanjem ministrstvu niso odgovorili, so pa v odzivu omenili pandemijo in zaprte meje Ruske federacije. Zdi se sicer, da je pristojne takšna sprememba presenetila. Bi šlo lahko zgolj za napako? Naši sogovorniki iz diplomatskih vrst menijo, da bi takšno napako lahko hitro popravili, a volje za to očitno ni. Da je Slovenija izpadla s seznama, so na ministrstvu ugotovili konec avgusta.
“Graditi bi morali bolj pragmatično politiko”
Odnosi med EU in Rusijo so sicer že dlje časa zaostreni. EU je že leta 2014 vzpostavila vrsto sankcij proti Rusiji zaradi priključitve prej ukrajinskega Krimskega polotoka. Dodatne sankcije so sledile po zastrupitvi in zaprtju ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega.
“Slovenija kot predsedujoča Svetu EU ni naredila ničesar, da bi z Rusijo vzpostavili boljše odnose,” ocenjuje nekdanji dopisnik RTV iz Rusije Miha Lampreht. Celo nasprotno, prepričan je, da smo s politiko, ki je “bolj papeška od papeža”, v zadnjem letu zelo poslabšali odnose, ki so bili tradicionalno dobri.
Eden od zadnjih dogodkov, ki je prispeval k temu, je bil po besedah naših sogovornikov mednarodni vrh o Krimu konec avgusta. Slovenski predsednik Borut Pahor, ki se je udeležil vrha, je takrat podprl ozemeljsko celovitost Ukrajine in izrazil zaskrbljenost zaradi poslabšanja stanja človekovih pravic na polotoku. Rusija je vrh označila kot sovražen in protiruski.
“Seveda je prav, da Slovenija zagovarja človekove pravice in vladavino prava, a po drugi strani bi morali biti v odnosu do Rusije bolj pragmatični,” še meni Lampreht. Kot primer omenja Nemčijo in celo ZDA, ki se jim je kljub političnim napetostnim uspelo dogovoriti o dokončanju plinovoda Severni tok in drugih praktičnih vprašanj.
“To bi bilo lahko sporočilo, da smo šli predaleč”
Poteza s študentskimi vizumi se sogovorniku ne zdi naključje. “To me skrbi, a ne preseneča. Rusija ima dobro delujočo mrežo veleposlaništev, zelo dobro so obveščeni. To bi bilo lahko sporočilo, da smo šli predaleč.”
Da gre najverjetneje za politično sporočilo, se strinja tudi dolgoletni dopisnik Dela iz Rusije Branko Soban, ki povod vidi prav v konferenci o Krimu. “Rusija vleče te na videz drobne poteze, ki pa so pomembne in ki pošiljajo sporočilo. Za njimi je zelo veliko konteksta, na katerega ne smemo pozabiti.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje