Menu Item
Četrtina slovenskih uporabnikov interneta je uporabljala orodja generativne umetne inteligence, je pokazala raziskava fakultete za družbene vede. K uporabi je veliko večino pritegnila radovednost, med anketiranci pa je prevladovalo mnenje, da morajo biti vsebine, ki so ustvarjene s pomočjo umetne inteligence, jasno označene.
Raziskava fakultete za družbene vede (FDV), ki so jo izvedli junija, je pokazala, da je v zadnjih treh mesecih orodja generativne umetne inteligence uporabljalo 25 odstotkov uporabnikov interneta v Sloveniji. Kot ugotavljajo na Centru za družboslovno informatiko ljubljanske FDV, je največ, 95 odstotkov vprašanih, orodja generativne umetne inteligence uporabljalo iz radovednosti. Sledila je raba v zasebne namene z 82-odstotnim deležem.
“V pogledu razlik med podskupinami lahko pri uporabi in stališčih do generativne umetne inteligence zaznamo trend, ki sovpada s splošnim vzorcem zgodnjega posvajanja novih tehnologij, ki se je kazal tudi v prvih letih posvajanja interneta pred tremi desetletji,” so zapisali v poročilu. Višjo uporabo orodij generativne umetne inteligence so tako zaznali med moškimi, prebivalci urbanih naselij in osebami z več kot srednješolsko izobrazbo. Na drugi strani je nižja med brezposelnimi, zelo nizka pa med upokojenci. Večina uporabnikov je uporabljalo le eno oziroma dve tovrstni orodji (38 oz. 39 odstotkov).
Uporabniki so pri uporabi rezultatov generativne umetne inteligence zelo previdni. Prepričani so, da jih znajo in kritično ovrednotiti. Med anketiranci je obenem prevladovalo mnenje, da morajo biti vsebine, ustvarjene z generativno umetno inteligenco, jasno označene.
Skoraj polovica (48 odstotkov) sodelujočih v raziskavi je prepričanih, da bo generativna umetna inteligenca v petih letih bolj ali manj spremenila večino dela, ki ga opravljajo za plačilo. Šest odstotkov jih je bilo povsem prepričanih. Skoraj desetina uporabnikov orodij generativne umetne inteligence te dnevno uporablja, da hitreje opravijo delo na delovnem mestu.
Slovenski uporabniki glede rabe generativne umetne inteligence ne zaostajajo
Glede prepovedi rabe umetne inteligence v izobraževanju so bili anketiranci razdeljeni na dva enaka dela, izrecno pa jih tako prepoved podpira 29 odstotkov.
Med uporabniki generativne umetne inteligence jih večina (56 odstotkov) še ni slišala za akt EU o umetni inteligenci, trije odstotki pa so ocenili, da ga dobro pozna.
Primerjave z raziskavami v ZDA kažejo, da slovenski uporabniki glede rabe generativne umetne inteligence ne zaostajajo, kažejo pa nižje zavedanje potencialov teh orodij in so manj zaskrbljeni glede razvoja generativne umetne inteligence. V Sloveniji je bilo zaskrbljenih 36 odstotkov ljudi, medtem ko je bil lani ta delež v ZDA pri 52 odstotkih.
V raziskavi je sodelovalo 869 ljudi, ki so jih naključno izbrali iz Centralnega registra prebivalstva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!