Vrnil se je nekoč največji spletni portal za izmenjavo torrentov, ob katerem je pred več kot desetletjem odraščala generacija slovenskih "spletnih piratov". Ne samo slovenskih, Partis je bil priljubljen tudi širše, dokler ni zaradi spleta okoliščin ugasnil. Vrnil se je, ko sta sejanje in odjem torrentov daleč od nekdanje masovne uporabe, a hkrati to ni več tisti Partis, ki smo ga poznali.
Potem ko se je pred tremi leti – ko so v francoskem podatkovnem centru OCHCloud zgoreli strežniki, prek katerih je deloval največji slovenski spletni ponudnik piratskih vsebin – Partis znašel v velikih težavah in je lani poleti dokončno ugasnil po smrti lastnika domene in glavnega programerja z vzdevkom antiloop, se je z novim letom vrnil v prenovljeni podobi.
A pravzaprav je enaka zgolj domena, ki je bila registrirana leta 2006. Nekdanja skupnost Partisa pa je izbrisana, saj se stari uporabniki v sistem ne morejo več prijaviti s prej obstoječimi računi. Trenutno registracija novih uporabnikov še ni omogočena in so vsebine za zdaj na voljo vsem obiskovalcem spletne strani.
Drugačna je tudi zasnova pridobivanja torrentov, ki ne temelji več na lastni podatkovni bazi, temveč na spletnih povezavah nanje. S Partisa je trenutno mogoče dostopati zgolj do torrentov za nekatere filme, TV-serije in otroške vsebine, ne pa tudi do videoiger, računalniških programov, glasbe in drugega, kar je ponujal stari Partis. Novost novega, ki po videzu spominja na spletne strani s plačljivimi pretočnimi vsebinami, je tudi, da uporabnikom omogoča izbiro med več različnimi kakovostmi izbrane vsebine.
To ni več Partis, kot smo ga poznali
Vrnitev Partisa, ki je med odsotnostjo dobil novega slovenskega konkurenta Infire.si (v ozadju tega naj bi bil del ekipe starega Partisa), so uporabniki sprejeli z mešanimi občutki. Med drugim menijo, da je stari Partis ponujal veliko več kot le izmenjavo torrentov. Svoj čas je tako deloval istoimenski piratski radio z domačo in tujo glasbo. Ob tem je redno objavljal novice, na forumu pa so lahko uporabniki aktivno sodelovali in izmenjevali mnenja. Partis.si je bil, preden je zašel v težave, tudi med najbolj obiskanimi spletnimi stranmi v Sloveniji. Glede na globalni rang je bil po nekaterih meritvah na trenutke celo v samem slovenskem vrhu.
Strokovnjak za tehnologijo in avtor na portalu Tehnozvezdje Marjan Kodelja je za N1 dejal, da je bil Partis zaprt sistem, v katerega se je lahko prijavil, kdor je želel, in trosil datoteke, ki jih je nekje dobil. “Za novi Partis pa imam občutek, kot da se je nekdo spomnil, da ima ta domena zelo velik doseg in je zelo zanimiva s stališča oglaševalcev,” je dejal.
Dodal je, da to ni več enak (zaprt) sistem, kot je bil in v katerem je bila neke vrste skupnost. “Gre za navadno spletno stran, ki omogoča spletne povezave, glavni namen pa je verjetno, da se iz tega nekaj iztrži. Razen če bodo v nadaljevanju ponudili še kaj drugega,” meni Kodelja.
Tudi ustvarjalci novega Partisa pravijo, da ne gre za star način delovanja
Da novi Partis ne more biti nikoli več tak, kot je bil, so za N1 dejali tudi ustvarjalci novega. “Bil je nelegalen, preganjan. Lastnik pa je živel v tujini,” so pojasnili. Pot novega Partisa bo tako drugačna. “Vsak teden bomo dodajali novitete. Tako tehnične kot vsebinske. Partis bo obdržal torrente, a ne več v sklopu deljenja (nelegalno početje). Bo pa poleg vsebine objavljena povezava do naključno najdenih torrent datotek na spletu v povezavi s to vsebino,” so dodali novi ustvarjalci strani.
Kako se je Partis “preživljal”?
Stari Partis se je glede na dostopne informacije financiral iz več virov. Med drugim je sprejemal donacije uporabnikov, del sredstev pa je pridobival tudi z “odpustki” za slabo razmerje med sejanjem in odvzemanjem torrentov. Izmenjava torrentov namreč poteka po sistemu vzajemnega deljenja, to pomeni, da uporabniki datoteke, ki so jih naložili, sami puščajo na voljo tudi drugim odjemalcem.
Partis je imel glede tega precej stroga pravila, saj je moralo biti razmerje med jemanjem in sejanjem datotek vsaj 1 : 1. Uporabnik je torej moral vsaj toliko podatkov, kolikor jih je prejel, vrniti v skupnost. Tistim, ki so več jemali kot delili, so tako proti plačilu ponujali, da so lahko torrente koristili tudi ob slabšem razmerju.
Glavnina sredstev pa je prišla prek prodaje oglasnega prostora na spletni strani. Na to zdaj računa tudi novi Partis.
Kaj so torrenti in kako sistem deluje
Torrenti so datoteke, deljene prek decentraliziranega omrežja P2P (peer-to-peer oziroma vsak z vsakim), ki uporabnikom omogoča deljenje datotek, ne da bi jih morali naložiti na en centralni strežnik, od katerega bi bila odvisna učinkovitost prenosa.
To omogoča veliko hitrejši prenos datotek, ki so pri torrentih razdeljene na manjše in bolj obvladljive dele, kar je bilo še bolj pomembno v časih, ko so bile povezave še manj stabilne in počasnejše. Večje datoteke se lahko zato po delih lažje pretakajo med večjim številom sejalcev/odjemalcev. Odjemalec lahko tako od več sejalcev (virov) pridobiva zgolj dele datoteke, ki se nato sestavijo v celoto.
Več kot je sejalcev, boljši in hitrejši je prenos torrentov drugim uporabnikom. Koncept torrentov temelji na vzajemnem deljenju vsebin, za kar se uporabljajo ločeni programi za odjem torrentov (med bolj znanimi je µTorrent). Deluje po principu, da uporabnik, ko pridobi (ali ustvari nov) torrent, hkrati postane tudi sejalec te datoteke drugim uporabnikom.
Sistem deljenja datotek s tehnologijo P2P v osnovi ni prepovedan – ne nazadnje tudi pretočne vsebine delujejo na podlagi torrent tehnologije za prenos datotek. Uporaba postane sporna in nezakonita pri deljenju prepovedanih vsebin ali vsebin, podvrženim avtorskim pravicam, ki pa v svetu torrentov prevladujejo. A kršitelje je tudi zaradi razdrobljenosti, zaprtih sistemov ter velikega števila sejalcev in odjemalcev težko nadzirati oziroma izslediti.
Pri zmanjševanju spornega spletnega piratstva je zato morda bolj kot preganjanje kršiteljev učinkovito ozaveščanje ljudi o spoštovanju avtorskih pravic, ki so v primeru piratskih vsebin ukradene.
Spletno piratstvo v tujini veliko strožje nadzirano
Je pa spletno piratstvo, ki predstavlja hudo kršitev avtorskih in sorodnih pravic, v tujini pod veliko večjim nadzorom kot v Sloveniji.
Med najbolj strogimi državami pri preganjanju je Nemčija, saj njeni organi pregona v P2P-omrežjih striktno nadzirajo nemške IP-številke. Globe za kršitelje v Nemčiji običajno znašajo med 500 in 1.500 evri. Kazen lahko posameznika doleti, če si samo ogleda film, ki ga je pridobil na nezakoniti spletni strani, pišejo na strani Privacy Savvy. Zelo strog nadzor izvajajo tudi v Veliki Britaniji, kjer že ponudniki interneta onemogočijo dostop do spletnih strani s torrenti, in Franciji, kjer lahko pristojni dosežejo, da vam internetni ponudnik za nekaj časa povsem onemogoči dostop do internetne povezave. Med strožjimi so tudi v ZDA, Avstraliji in Kanadi.
Drugače je v Sloveniji, ki kljub precej ustrezno urejeni zakonodaji sodi med manj stroge pri doslednosti pregona spletne kraje avtorskih pravic. Razlogov za to je več, med drugim majhnost trga, saj smo med državami, ki so v primerjavi z ostalim svetom že v času največje priljubljenosti ustvarile zanemarljiv delež torrent aktivnosti. Predvsem tujim imetnikom avtorskih pravic tako slovenski pirati niti niso “zanimivi” za uvedbo pregona, za začetek katerega morajo pristojni organi načelno imeti tudi soglasje oziroma prijavo imetnikov avtorskih pravic – izjema so kršitve avtorskih pravic z znaki kaznivega dejanja po kazenskem zakoniku – 148. člen in prekrški po zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah – 184. in 185. člen, ko državni organ pregon začne po uradni dolžnosti.
Eden od razlogov je tudi stroga uredba GDPR za varstvo osebnih podatkov – ta je pri nas strožja kot v nekaterih drugih evropskih državah in dodatno otežuje nadzor nad spletnimi pirati.
Med najmanj stroge države glede spletnega piratstva spada Švica, ki tega celo dopušča, dokler gre zgolj za osebno (netržno) rabo. Podobno je v Španiji.
Kršiteljem pri nas grozi tudi do osem let zapora
Za učinkovitejše uveljavljanje pravic intelektualne lastnine se zavzemajo tudi na Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino.
“Če je neko avtorsko delo ali druga varovana vsebina dostopna na spletu, to še ne pomeni nujno, da je uporaba tega dela ali vsebine zakonita, in tudi ne, da se lahko to delo uporabi na kakršenkoli način in vedno brezplačno. Intelektualna lastnina je lastnina tistih, ki so avtorsko delo ali drugo varovano vsebino ustvarili,” pravijo na uradu in dodajo, da je osnovno pravilo, da se lahko avtorsko delo uporablja le z dovoljenjem avtorja oz. imetnika pravic, razen kadar zakon o avtorski in sorodnih pravicah določa, da se lahko delo uporabi tudi brez dovoljenja, kar pa ne velja v primeru spletnega piratstva, ki avtorjem povzroča veliko škodo.
Na uradu sicer menijo, da slovenska zakonodaja ustrezno varuje intelektualno lastnino in omogoča imetnikom pravic uporabo različnih ukrepov za preprečitev spletnega piratstva. “Imetnik avtorske ali sorodnih pravic lahko, če kdo krši njegove pravice, uporabi katerega izmed civilnih, kazenskih ali upravnih ukrepov, odvisno od narave kršitve, in med drugim zahteva povrnitev škode, pa tudi plačilo civilne kazni,” so pojasnili.
Kršitev pravic lahko pomeni tudi kaznivo dejanje, kar je opredeljeno v kazenskem zakoniku. Na podlagi tega lahko imetnik pravic pri policiji ali državnem tožilstvu poda kazensko ovadbo. Na policiji so za N1 pojasnili, da v povprečju obravnavajo do dva primera letno, je pa število tovrstnih primerov po njihovih besedah v zadnjih letih krepko upadlo, tako v Sloveniji kot tudi po svetu.
V zvezi s kršenjem avtorskih in sorodnih pravic lahko ukrepa tudi tržni inšpektorat, so še pojasnili v uradu za intelektualno lastnino, ki o škodljivosti in posledicah spletnega piratstva intenzivno ozavešča na spletni strani Originalen.si.
Kršitelje avtorskih in sorodnih pravic lahko doleti denarna kazen, v najhujših primerih pa tudi do osem let zapora. Globe za prekrške, povezane s kršenjem avtorskih ali sorodnih pravic v Sloveniji znašajo do 5.000 evrov za pravne osebe oziroma do 1.000 evrov za fizične osebe.
Spletni pirati s pomočjo pretočnih vsebin hitreje do novih vsebin
Torrenti so bili sicer, predvsem na področju filma in glasbe, veliko bolj priljubljeni pred razmahom platform za ponujanje pretočnih vsebin – med temi je bil tudi pred desetletjem izjemno priljubljen ponudnik te storitve Popcorn Time, zasnovan ravno na piratskih vsebinah.
Prednost pretočnih vsebin (ang. streaming) je namreč, da do želenega filma ali glasbe pridemo, ne da bi morali na računalnik prenesti datoteko z vsebino – torrenti lahko vsebujejo tudi viruse. Čeprav so pretočne vsebine nekoliko zatrle torrente, so obenem omogočile, da so piratske verzije sedaj na voljo veliko prej, kot nekoč, ko je bilo denimo na kakovosten torrent filma treba čakati do izida vsebine na nosilcu slike, kar se je običajno zgodilo več mesecev po premieri.
Po podatkih, ki jih navaja portal PC Matic, je bila zlata doba torrentov med letoma 2010 in 2013, ko je prenos torrentov dosegel vrhunec. Med letoma 2014 in 2016 so priljubljene postale spletne strani s pretočnimi vsebinami, število uporabnikov torrentov pa je začelo upadati. Dodaten udarec so torrenti doživeli leta 2017, ko so organi pregona zaprli dve izmed večjih torrent strani KickassTorrents in ExtraTorrents, s številnimi pravnimi bitkami pa se je soočila tudi še danes največja svetovna torrent baza The Pirate Bay. Ti pretresi so vplivali na dodaten pobeg uporabnikov, čeprav so, sicer v manjšem obsegu, ohranili popularnost. K padanju števila uporabnikov so med drugim pripomogli tudi razvoj deljenja datotek prek oblakov in neposredni prenosi datotek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje