Menu Item
Pred zadnjimi evropskimi volitvami so mladi na ulicah glasno zahtevali bolj zelene politike, tudi tradicionalno so mladi volilci bolj naklonjeni reformnim, levosredinskim strankam. Zaradi tega so evropski konservativci dolgo nasprotovali temu, da bi 16- in 17-letniki dobili volilno pravico, v komentarju za ameriški CNN piše Paul Hockenos. Letos pa so se najstniki v več evropskih državah prvič podali na volišča. Izidi so skrb vzbujajoči.
Paul Hockenos je berlinski pisatelj in politični analitik. V svojem delu se ukvarja z obnovljivimi viri energije v Evropi. Napisal je pet knjig o evropskih vprašanjih. Mnenja v tem prispevku so njegova.
Ob zadnjih evropskih volitvah, ki so potekale pred petimi leti, so najstniki po vsej celini množično odšli na ulice. Zavzeli so se za okoljevarstvene politike. V svojih protestih so poudarjali, da sami nimajo besede pri odločitvah, ki bodo pomembno vplivale na njihovo življenje. “Šli bomo v šolo, če boste poskrbeli, da se temperatura ozračja ne bo dvigovala,” so zbadali in upravičevali drzno izostajanje od pouka, da bi protestirali.
Raziskave kažejo, da mladi (običajno stari od 18 do 24 let) v demokracijah na obeh straneh Atlantika raje volijo bolj reformno naravnane, levosredinske stranke kot pa stranke na desnici. Zato so evropski konservativci dolgo nasprotovali temu, da bi 16- in 17-letniki dobili volilno pravico. Starejši najstniki sicer lahko delajo, vozijo in plačujejo davke.
In res: na evropskih volitvah leta 2019 so se najmlajši volilci množično udeležili volitev in izrazili svojo zaskrbljenost zaradi globalnega segrevanja. To so opazovalci poimenovali “zeleni val”. Tretjina mladih Nemcev je glasovala za Zelene.
Pet let kasneje je zgodba povsem drugačna.
Nedeljske volitve za evropske poslance so prve, za katere so v Nemčiji znižali volilno starost z 18 na 16 let. Tudi v Avstriji, Belgiji, Grčiji in na Malti so lahko volili 16- ali 17-letniki. Ti mladoletniki so se končno lahko izrekli o vprašanjih, ki bodo nanje vplivala v prihodnjih letih, če ne celo desetletjih.
Kakšen šok
Kakšen šok: številni nemški volilci, ki so prvič odšli na volišča, so glasovali za skrajno desno Alternativo za Nemčijo (AfD). In to le nekaj dni po 80. obletnici dneva D. Za AfD je glasovalo 16 odstotkov mladih, starih od 16 do 24 let. To je 11 odstotnih točk več kot pred petimi leti. Da ne bo pomote – večina najstnikov ni volila skrajne desnice. Vendar pa je povečanje tistih, ki so volili, vseeno skrb vzbujajoče.
AfD, katere člani ponavljajo prepovedana nacistična gesla ter izpostavljajo komaj prikrit rasizem in islamofobijo, je dobila skoraj toliko glasov mladih kot zmagovalno zavezništvo CDU/CSU in veliko več kot Zeleni.
Ankete ob izidu kažejo, da so mnogi volilci – vseh starosti – zanihali na desno zaradi vprašanja migracij. 95 odstotkov volilcev AfD je prepričanih, da bi morala Nemčija omejiti prihode tujcev in beguncev v državo. Skoraj enak delež volilcev AfD pravi, da jim je vseeno, da gre za skrajno desno stranko, dokler se ukvarja z najpomembnejšimi temami.
Stranka, ki je nagovorila novo generacijo nemških volilcev
Ta trditev je še toliko bolj zaskrbljujoča, ker AfD ne skriva svojih ekstremističnih prepričanj. Tik pred volitvami je vodilni kandidat stranke Maximilian Krah izjavil, da pripadniki zloglasnih nacističnih paravojaških enot SS niso bili avtomatično kriminalci. (Hitlerjeve elitne enote so sodelovale pri holokavstu, v katerem je bilo umorjenih šest milijonov Judov. Bile pa so tudi del brutalnega zatiranja nasprotnikov diktature v Nemčiji.)
AfD se je odzvala tako, da je Kraha umaknila iz kampanje, vendar ga je pustila na prvem mestu na kandidatni listi. V ponedeljek, ko so se okoli Kraha zvrstili tudi drugi škandali, pa se je stranka odločila, da ga umakne s svojega seznama novoizvoljenih poslancev v Evropskem parlamentu.
Njegova izjava je bila tako žaljiva – tudi sicer je bila politika AfD veliko bolj radikalna od politike skrajno desnih strank po Evropi –, da je skupina Identiteta in demokracija iz Evropskega parlamenta, v katero so združene populistične desničarske stranke, med katerimi je tudi francoski Nacionalni zbor Marine Le Pen, AfD izključila iz svojih vrst.
Letos se je zdelo, da se seznam škandalov AfD iz tedna v teden daljša. Stranko nadzoruje tudi nemška obveščevalna služba, saj predstavlja grožnjo demokraciji. Obveščevalna služba ima sicer možnost, da priporoči prepoved delovanja stranke v politiki. Nedavna preiskava je pokazala, da je bilo 28 članov AfD, ki so člani zakonodajnega telesa, obsojenih zaradi kaznivih dejanj, povezanih z nasiljem, vključno z verbalnim nasiljem in spodbujanjem sovraštva.
To niso ravno lastnosti stranke, za katero bi si mislili, da bo nagovorila novo generacijo nemških volilcev.
Po pandemiji so mladi razdraženi in negotovi
Ta preobrat pa se pri nemških najstnikih ni zgodil čez noč. Ankete kažejo splošno nezadovoljstvo z gospodarskimi in političnimi razmerami po pandemiji. “Zdi se, da je pandemija covida pri mladih vodila v razdraženost glede naše sposobnosti obvladovanja prihodnosti, to pa se odraža v globoki negotovosti,” ugotavljajo avtorji raziskave Mladi v Nemčiji 2024. Za mlade so najpomembnejše teme osebne finance, poklicne priložnosti, zdravstvo, stanovanja in družbeno priznanje.
AfD se z nobenim od teh vprašanj ne ukvarja neposredno. Kot rešitev na vse od njih pa predstavlja migracije in zmanjšanje nadzora Evropske unije.
Gre za pojav, ki ni omejen le na Nemčijo. Tudi na Portugalskem, Švedskem, Nizozemskem, v Italiji in Franciji so najmlajši volilci bolj podprli skrajne nacionalistične in evroskeptične stranke.
Po besedah strokovnjakov imajo pri tem ključno vlogo pandemija in družbeni mediji, predvsem TikTok, ki ga je izkoristila skrajna desnica.
Je mogoče sklepati, da se je podoba volilca radikalne desnice spremenila?
Ta sprememba v odnosu do skrajne desnice pri evropski mladini – zlasti pri Nemcih, ki se pri pouku zgodovine srečujejo z zločini nacistične diktature – je izjemno zaskrbljujoča. Vendar je prezgodaj za sklepanje, kot to počne BBC, da se je podoba volilca radikalne desnice iz belega moškega brez diplome in predvsem nekoga, ki je starejši – dolgoročno spremenila.
Mladi so lahko še posebej impulzivni, čustveni in se šele učijo. Razumljivo je njihovo nezadovoljstvo zaradi počasnega gospodarskega okrevanja, pandemije, ki jih je nepravično kaznovala (za nič), in drugih kriz po svetu.
Vendar pa morajo to nezadovoljstvo konstruktivno sprostiti. Skrajna desnica nima odgovorov na te probleme (kar je nenavadno, slišal sem, da volilci desnice pravijo, da se tega zavedajo). Ta desničarski upor je napad besa, ki ovira demokracijo pri odpravljanju njenih lastnih pomanjkljivosti.
Protestni glas za nevarno stranko ima lahko globoke posledice – med njimi tudi prihodnost, ki je še slabša od tiste, ki se je ti mladi tako zelo bojijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje