Menu ItemPo ekskluzivnem soočenju premierja Goloba in predsednika SDS Janše smo v tem tednu na N1 začeli s soočenji kandidatov za evropske poslance. Prva dvojica, ki je sedla na naš stol, sta Klemen Grošelj (Zeleni Slovenije) in Marko Balažic (SLS). Kaj pogrešata pri slovenskem priznanju Palestine? Ali je sploh realno, da bodo države Zahodnega Balkana sedele za skupno mizo z drugimi članicami EU? In kako Slovenska ljudska stranka, ki se skuša vrniti v slovenski parlament, vidi konkurenco na desni? Ter kaj za Grošlja, ki po sporu z Gibanjem Svoboda kandidira na listi Zelenih, pomeni še večje drobljenje na levi?
“Slovenija bi morala Palestino priznati skupaj z Norveško, Španijo in Irsko,” je v soočenju na N1 dejal kandidat Zelenih Slovenije Klemen Grošelj. “Ker je bila v skupno priznanje dejansko povabljena in bi bil učinek slovenskega priznanja večji,” je dodal.
Negativnih posledic slovenskega priznanja ne pričakuje, saj je Izrael po njegovem v tej vojni vse bolj osamljen. Pa tudi nedavna pobuda ameriškega predsednika Joeja Bidna o prekinitvi spopadov po njegovem izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja postavlja v neugoden položaj. Priznanje razume kot simbolno sporočilo, bi pa pričakoval, da bi se Slovenija pridružila neki širši evropski mirovni pobudi o takojšnji prekinitvi ognja.
Predsednik in kandidat SLS Marko Balažic se strinja, da je treba na območju Bližnjega vzhoda delati v smeri trajnega miru in da bi bilo treba znotraj evropskega prostora poiskati konsenz, kaj bi bilo na tem območju treba narediti. Ob tem pa slovensko priznanje Palestine vidi kot populistično dejanje. “To, da bo slovensko priznanje Palestine prispevalo k miru na Bližnjem vzhodu, kjer konflikt traja že skoraj sto let, je utopija,” meni Balažic.
Vloga slovenske diplomacije in prihodnja širitev EU
Na vprašanje, kje vidita vlogo Slovenije kot nestalne članice Varnostnega sveta ZN v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu, je Grošelj odgovoril, da se pri vprašanju priznanja Palestine vidi ta ’ad hoc’ narava oziroma vpetost v predvolilni boj.
“Diplomacija bi morala testirati teren, kako naši partnerji razmišljajo, nato bi sledilo priznanje. Naslednji korak je pojasnjevanje naše odločitve in nato tudi voditi neko daljšo diplomatsko akcijo, kaj želimo s tem priznanjem doseči,” je pojasnil Grošelj.
Balažic meni, da bi se pri priznanju Palestine morali zgledovati po slovenski osamosvojitvi, kjer so ključno vlogo pri prepričevanju drugih odigrale jedrne evropske države. Slovenija bi po njegovem prepričanju lahko igrala vlogo nekega posrednika, ki bi poenotil številne države za priznanje Palestine, hkrati pa bi v Varnostnem svetu ZN gradila tudi širše zavezništvo.
Medtem v EU eno pomembnejših vprašanj ostaja, ali se bo Unija do leta 2030 res sposobna širiti, kot se je zavezala. In kam (vse)? Balažic poudarja, da ta postopek teče prepočasi, številne države, ki so že leta del postopka in so uvedle zahtevane spremembe, pa so razočarane, ker še niso del zavezništva. Zlasti na Zahodnem Balkanu.
Grošelj dodaja, da ima najresnejše možnosti za vstop v EU Črna gora, dodaja pa, da imajo številne države Zahodnega Balkana še vedno težave z osnovnimi problemi demokratičnosti in vladavine prava. “Bojim se, da v prihodnjem mandatu te volje za širitev EU ne bo. Unija v tem pogledu zamuja nekatere priložnosti,” je dejal Grošelj.
Kje so vsebinske razlike med sorodnimi strankami?
Volilci imajo na evropskih volitvah veliko ponudbe na levi in desni. Po čem se SLS vsebinsko sploh razlikuje od SDS ali NSi? Balažic odgovarja, da je SLS edina stranka, ki ji je uspelo narediti generacijski prelom. Prepričan je, da bodo tudi v nedeljo dobili evropskega poslanca. S SDS in NSi pa je sodelovanje korektno, je dodal in povedal tudi, da so se te tri stranke pred volitvami dogovarjale o skupnem nastopu, a načrt ni uspel.
Še bolj je ponudba razdrobljena na levi sredini. Zakaj bi torej nekdo volil Zelene in ne denimo Svobode, SD, Vesne, Levice …? Grošelj pravi, da povezujejo tri kroge politik: socialno, zeleno in liberalno demokratsko. A v kateri evropski družini bi pristali, ostaja nejasno. Znano je namreč, da jih evropski Zeleni pred letošnjimi volitvami niso podprli, pač pa je to podporo dobila Vesna.
“Prihodnost Evropskega parlamenta ne bo v tem, kdo bo v kateri politični skupini, pač pa se bo oblikoval na konservativni in proevropski del. Sam bom v proevropskem delu,” je dejal Grošelj in dodal, da formalne koalicije, kot jo poznamo v domačem parlamentu, v EP tako ali tako ni.
Balažic pa je na vprašanje, ali bo tudi SLS, tako kot SDS, izstopila iz EPP, če po volitvah koalicija ne bo desnosredinska, odgovoril, da bodo v EPP ostali, a obenem upajo, da se bo koalicija okoli EPP oblikovala z eno levo in eno desno politično skupino.
Klemen Grošelj je v soočenju spregovoril tudi o indicih, ki kažejo na to, da naj bi ljubljanski župan Zoran Janković na pobudo srbskega predsednika Aleksandra Vučića interveniral pri predsedniku Gibanja Svoboda Robertu Golobu, naj Grošlja pomakne nižje na kandidatni listi. Po Grošljevih navedbah naj bi temu botrovalo to, da ga je Vučić v začetku leta po srbskih parlamentarnih volitvah označil za “najhujšega sovražnika Srbije”, ko je skupaj s tremi evropskimi poslanci opozoril na številne nepravilnosti pri volitvah. Kaj je še povedal Grošelj in kako mu odgovarja ljubljanski župan Janković, si lahko preberete v tem članku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!