Srbski predsednik Aleksandar Vučić je s svojo zadnjo izjavo ponovno dvignil veliko prahu. V odzivu na obtožbe Evropskega parlamenta in Sveta Evrope o domnevnih nepravilnostih na predčasnih parlamentarnih in lokalnih volitvah, ki so v Srbiji potekale konec lanskega leta, je štiri evropske poslance, med njimi tudi slovenskega evroposlanca Klemna Grošlja, označil za "sovražnike Srbije". Kako Vučiću odgovarja Klemen Grošelj?
Čeprav je od volitev v Srbiji minilo že kar nekaj časa, se srbski predsednik Aleksandar Vučić še vedno sooča z očitki o domnevnih nepravilnostih pri izvedbi predčasnih parlamentarnih in lokalnih volitev. Vučić je sicer 18. decembra lani razglasil zmago njegove Srbske napredne stranke (SNS) na parlamentarnih volitvah, mednarodni opazovalci pa so takrat opozorili na nekatere nepravilnosti v času predvolilne kampanje pa tudi na dan volitev.
Kot poroča N1 Beograd, je moral Vučić ob ogledu gradbenih del večnamenskega centra Ložionica odgovarjati tudi novinarska vprašanja, povezana s poročili mednarodnih opazovalcev volitev v Srbiji. Te je Vučić označil za “najhujše sovražnike Srbije”.
“V Svetu Evrope je bilo več ljudi, ki so pozitivno ocenili srbske volitve, kot obratno. V Evropskem parlamentu je bilo to razmerje podobno. Ampak vi raje citirate Violo von Cramon, Klemna Grošlja, Andreasa Schiederja in Stefana Shennaha, ki so najhujši sovražniki Srbije. Ali je med njimi en, ki ne bi vztrajal, da moramo priznati Kosovo? Ni ga. Ali je med njimi kdo, ki ne bi vztrajal, da moramo takoj uvesti sankcije proti Rusiji? Ni ga,” je na novinarsko vprašanje odgovoril predsednik Srbije.
Grošelj za N1: Vučićeve besede so živčna reakcija
Za odziv na Vučićeve besede smo se obrnili na slovenskega evropskega poslanca Klemna Grošlja (Renew/Gibanje Svoboda) in ga povprašali, kako sam razume besede srbskega predsednika, da je sovražnik Srbije.
“Če me to, da se zavzemam za eno od temeljnih in demokratičnih vrednot Evropske unije, kar so poštene in svobodne volitve za državljane Srbije, dela sovražnika, to več pove o vladajoči garnituri Srbije kot pa o tem, kar zagovarjam jaz. Gre za živčno reakcijo na to, da se povečuje mednarodni pritisk in razprava okoli volitev, ki so potekale v Srbiji v takšnih pogojih, kot so potekale,” je za N1 dejal Grošelj. Dodal je, da so bila pripravljena preliminarna poročila, ki so jasno pokazala na resne kršitve standardov demokratičnih volitev, ki bi morale biti svobodne in poštene.
Grošelj je kasneje na omrežju X še zapisal, da je zavzemanje za temelj vsake demokratične družbe, kar so svobodne in poštene volitve, ni izraz sovraštva, temveč izraz podpore demokratični Srbiji.
“Zavzemanje za svobodne medije, demokratičen in pošten volilni proces ter podpiranje civilne družbe in posameznikov v zaščiti njihove volilne volje, žal ni nezaželeno samo v Srbiji, ampak postaja po zaslugi skrajne desnice standard tudi v EU,” je zapisal.
Dodal je, da sam kot nekdo, ki je bil izvoljen, ne more sprejeti kršitev temeljnih demokratičnih vrednot in načel, na katerih temelji evropska demokracija.
Mednarodni opazovalci, med njimi tudi Grošelj, so po volitvah opozorili, da je imela vladajoča stranka SNS sistematično prednost na volitvah, Grošelj pa je poudaril tudi vpletenost predsednika Vučića v predvolilno kampanjo in njegov vpliv na srbske medije. Čeprav Vučić ni več predsednik stranke, je bil glavni obraz v času predvolilne kampanje, zato je imela SNS po besedah opazovalcev prednost pred ostalimi strankami.
“Vučić je predsednik in je prisoten povsod, čeprav ni bil kandidat na parlamentarnih volitvah. Ko je na primer obiskal neko luteransko cerkev, je srbska javna radiotelevizija RTS prekinila svoj program, da so ga lahko v živo prenašali na televiziji. Neskladje v medijski prisotnosti je enormno. V desetih minutah programa je sedem minut Vučića,” je po volitvah izpostavil Grošelj.
Dodal je tudi, da je bila raven politične debate nizka, opazovalci pa so opozorili tudi na skrb vzbujajoč pritisk na volivce in osebne diskreditacije nasprotnikov ter izrazili zaskrbljenost zaradi napadov in jezika, ki se uporablja proti novinarjem in članom civilne družbe.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje