Menu Item
Zaradi novega predloga sestave Evropskega parlamenta bo imela Slovenija enega evropskega poslanca več, skupno pa bo na plenarnih zasedanjih v Bruslju in Strasbourgu sedelo 15 poslancev več. Kakšna so pravila EU o številu poslancev v Evropskem parlamentu?
Evropski poslanci so septembra lani na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdili predlog sestave Evropskega parlamenta v prihodnjem mandatu. Po volitvah, ki bodo v Sloveniji 9. junija, bo število poslanskih sedežev v Evropskem parlamentu večje za 15; s 705 se bo povečalo na 720. Število poslanskih mest se preuči pred vsakimi evropskimi volitvami, odvisno pa je predvsem od demografskih sprememb na stari celini.
Zaradi povečanja števila poslanskih sedežev bo 15 novih mest skladno z dogovorom dobilo 12 držav članic EU. Dva stolčka bosta pripadla Franciji, Španiji in Nizozemski, po eden pa Sloveniji, Avstriji, Danski, Belgiji, Poljski, Finski, Irski, Slovaški in Latviji.
Kako so poslanski sedeži razdeljeni med države članice, je odvisno od števila prebivalcev v posamezni državi, a pri tem obstajajo določena pravila, ki jih določa pogodba o Evropski uniji v svojem 14. členu.
Ta pravi, da število poslancev ne sme preseči števila 751, vključno s predsednikom oziroma predsednico Parlamenta, zastopanost med državami članicami pa je razdeljena proporcionalno padajoče. Pogodba tudi določa, da je najmanjše število poslancev v posamezni državi članici šest, nobena država članica pa ne sme imeti več kot 96 poslancev.
Največ poslancev ima Nemčija (96), najmanj pa jih imajo Malta, Ciper, Estonija in Luksemburg. Glede na 15 novih poslanskih sedežev in njihovo razporeditev med državami članicami nekateri izračuni kažejo, da Sloveniji pripada en poslanski sedež na nekaj več kot 230.000 državljanov.
Slovenija bo tako prvič od priključitve EU imela devet evropskih poslancev. V prvem mandatu od leta 2004 do 2009 jih je imela sedem. 1. decembra 2009 pa je v veljavo vstopila Lizbonska pogodba, ki je Sloveniji prinesla eno dodatno poslansko mesto.
Na evropskih volitvah, ki bodo v Sloveniji potekale 9. junija, bo nastopilo 11 list, med njimi je vseh pet parlamentarnih strank (Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD in Levica) in šest zunajparlamentarnih strank (Vesna, SLS, Resni.ca, Desus in Dobra država, Zeleni Slovenije in Nič od tega). Za devet sedežev v Evropskem parlamentu se bo tako pomerilo 98 kandidatk oziroma kandidatov.
V Evropskem parlamentu se poslanci združujejo v politične skupine, ki niso organizirane po nacionalnosti, temveč po političnem prepričanju. Za oblikovanje skupine je potrebnih najmanj 23 poslancev iz najmanj četrtine držav članic.
Trenutno je v Evropskem parlamentu sedem političnih skupin, obstaja pa tudi skupina samostojnih poslancev, ki ne pripadajo nobeni politični skupini.
V aktualnem mandatu ima največ poslancev politična skupina Evropske ljudske stranke (EPP), sledijo ji politična skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D), Zavezništvo liberalcev in demokratov (Renew), politična skupina Zelenih, politična skupina Identiteta in demokracija (ID), politična skupina Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) in politična skupina Levice.
Glede na zadnje raziskave javnega mnenja bi se lahko razmerje moči v prihodnjem mandatu močno spremenilo, saj ankete napovedujejo, da bi skrajno desni strani ECR in ID lahko pridobili večje število poslanskih sedežev. Kako bi lahko sprememba barve v Evropskem parlamentu v naslednjem mandatu vplivala na sprejetje zakonodaje, pa si lahko preberete v tem članku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!