Slovenijo bo v Evropskem parlamentu v novem mandatu zastopalo devet poslancev. V parlamentu bo namreč po volitvah, ki bodo na vrsti prihodnje leto, 15 dodatnih poslancev, po danes sprejetem predlogu pa bo 12 držav članic dobilo več poslanskih mest. Medtem politične stranke že začenjajo priprave na volitve, vseh osem dosedanjih poslancev pa vnovične kandidature ne izključuje.
Evropski poslanci so na zasedanju v Strasbourgu potrdili predlog sestave Evropskega parlamenta v prihodnjem mandatu. Sloveniji, ki ima zdaj osem evropskih poslancev, naj bi po volitvah v 720-članskem parlamentu pripadalo devet poslanskih sedežev. Končno odločitev o tem bodo sicer sprejele države članice EU.
Dodatne sedeže v Evropskem parlamentu bo skladno z danes potrjenim predlogom dobilo 12 držav članic. Po dva bosta pripadla Franciji, Španiji in Nizozemski, po en pa poleg Slovenije še Avstriji, Danski, Belgiji, Poljski, Finski, Irski, Slovaški in Latviji.
Stranke na slovenskem političnem parketu sicer že pogledujejo proti pripravam na naslednje volitve, vseh osem aktualnih slovenskih evroposlancev pa je vsaj za zdaj pripravljenih vnovič kandidirati oziroma te možnosti ne izključujejo.
V največji vladni stranki Gibanje Svoboda, ki se bo tokrat na evropske volitve podala prvič, neformalni postopki tečejo, formalnih postopkov še niso začeli, kdaj bo sestavljena kandidatna lista, pa evropski poslanec Klemen Grošelj še ne zna napovedati. Tako Grošelj kot njegova strankarska kolegica Irena Joveva, ki sta bila na zadnjih volitvah izvoljena na listi takrat vladajoče LMŠ, od združitve pa sta člana Svobode, sta pripravljena na vnovično kandidaturo.
“Moja želja je, da kandidiram, če bo ta želja uresničena, pa ne vem,” je za STA ob robu plenarnega zasedanja v Strasbourgu dejal Grošelj. Glede namigov, da bi lahko bil kandidat za evropskega komisarja, pa je dejal, da o tem nič ne ve in da o tem z njim nihče ni govoril.
“Slabo leto pred volitvami je še vedno dovolj časa za marsikaj (po)storiti, zato svojo energijo raje usmerjam v to, kaj skozi svoje delo še lahko storim za državljanke in državljane,” pa je poudarila Joveva. Kot je zatrdila za STA, se njena volja do dela ne spreminja, želi pa, da jo ljudje ocenjujejo na podlagi celotnega mandata, in če bodo presodili, da si zasluži ponovnega, bo “z največjim veseljem nadaljevala svoje delo”.
Postopki evidentiranja so medtem že stekli v SDS, ki se je na zadnje volitve podala v sodelovanju z SLS. Iz njihovih vrst sta se v parlament takrat uvrstila Romana Tomc in Milan Zver.
“V interesu SDS je, da naša poslanec in poslanka, ki dobro opravljata svoje delo, kandidirata še enkrat,” je minuli teden dejal prvak SDS Janez Janša. Ali bosta tudi dejansko kandidirala, je po njegovih besedah “še v zraku”, evidentiranje kandidatov bo namreč potekalo do 30. oktobra, kandidatna lista pa še nekaj časa ne bo znana. Tako Tomc kot Zver sta sicer pripravljena na vnovično kandidaturo.
Prav tako poslanec Franc Bogovič iz vrst SLS, ki mu je preboj v Evropski parlament s četrtega mesta skupne liste z SDS uspel s preferenčnimi glasovi volivcev. Tudi tokrat bodo v SLS pri nastopu na evropskih volitvah najverjetneje stavili na povezovanje. Za zdaj po Bogovičevih besedah puščajo odprta še vsa vrata, nekoliko bližje pa so trenutno s pogovori z NSi.
Tudi v SD že nekaj časa tečejo postopki evidentiranja, oba poslanca stranke, Matjaž Nemec in Milan Brglez, pa sta za STA potrdila, da želita nadaljevati svoje delo in bosta vnovič kandidirala. Brglez je ob tem za STA še navedel, da ga h kandidaturi pozivajo ljudje na terenu, podpira ga tudi vodstvo stranke. Med omenjenima je sicer pričakovati boj za mesto nosilca liste, pri čemer naj bi po nekaterih informacijah trenutno bolje kazalo Nemcu.
Medtem so v NSi postopke evidentiranja že zaključili. Med evidentiranimi kandidati je tudi njihova sedanja evroposlanka Ljudmila Novak, a to avtomatično še ne pomeni tudi njene kandidature, ki je sicer v nedavnih izjavah za zdaj ni izključila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje