Zakaj se je Agencija RS za energijo prav v ponedeljek, tri mesece in pol po tem, ko sta to storili Nemčija in Avstrija, odločila aktivirati izredni načrt za oskrbo s plinom ter javnost obvestiti, da imamo potencialno težavo? Kako bi Slovenija občutila morebitno prekinitev dobav prek Severnega toka 1 prihodnji teden in kaj sledi, če Rusija ustavi vse dobave?
Agencija RS za energijo je v ponedeljek, čeprav trenutno nimamo težav z oskrbo z zemeljskim plinom, razglasila stopnjo zgodnjega opozarjanja. Kot so nam pojasnili, so to storili na lastno pobudo, pred tem pa so se uskladili z vlado in ministrstvom za infrastrukturo.
In kaj je bil povod? “Prvo stopnjo smo razglasili v povezavi z zaprtjem in remontom plinovoda Severni tok 1 in določenimi motnjami oskrbe, ki v Evropsko unijo (EU) že obstajajo. Prav je, da se javnost seznani z možnostjo motenj in prav je, da se do začetka ogrevalne sezone industrija ustrezno pripravi na morebitne motnje, ki pa ni nujno, da bodo nastopile,” pojasnjuje direktorica Agencije RS za energijo Duška Godina, ki poudarja, da ni razloga za zaskrbljenost in da je pri nas oskrba nemotena.
Infrastrukturni minister Bojan Kumer o opozorilu agencije:
Kako je z dobavami v Nemčijo in Avstrijo?
Na plinovodu Severni tok 1, ki teče od Rusije pod Baltskim morjem do Nemčije, so se v ponedeljek začela vzdrževalna dela. Ta so bila napovedana, saj potekajo vsako leto.
Pa vendar je letos drugače: v preteklih letih so namreč Rusi v tem času povečali pretok po drugih plinovodih, česar letos zaradi geopolitičnih trenj, ki so posledica vojne v Ukrajini in sankcij Zahoda proti Rusiji, niso naredili. Rusija plin v Nemčijo poleg Severnega toka 1 pošilja še po plinovodu, ki gre prek Ukrajine in Češke. Tretja plinska povezava – gre za plinovod Jamal, ki teče prek Poljske – pa je že od maja neaktivna.
Nemci pa se obenem bojijo, da tudi prihodnji četrtek, ko se dela končajo, plin po Severnem toku 1 ne bo stekel.
poročilo Zvezne agencije za energijo
Nemška agencija tako v današnjem dnevnem poročilu o stanju plinske oskrbe navaja, da je plinska oskrba stabilna, a da je situacija napeta in ne gre izključevati poslabšanja. V zadnjem času so se povečali dobave iz neruskih virov (Norveške ter LNG terminalov na Nizozemskem in v Belgiji). A podatki vseeno kažejo, da se je skupni uvoz plina v Nemčijo zadnje dni zmanjšal za 30 odstotkov, polnjenje skladišč pa v ponedeljek upočasnilo. Prav tako ni jasno, kaj je z izvozom sosednjim državam (na primer v Avstrijo in na Češko).
Avstrija, prek katere ruski plin prihaja k nam, sicer od Nemčije dobi le del plina (predvsem za zahodni del države), večino pa prek tako imenovane vzhodne dobavne poti iz Rusije prek Ukrajine in Slovaške. OMV je v ponedeljek sporočil, da so se dobave iz Rusije prek Ukrajine zmanjšale za 70 odstotkov. Avstrijski regulator E-control v današnjem poročilu navaja, da je kljub zmanjšanemu pritoku plina iz Rusije oskrba domačih kupcev v celoti pokrita z uvozom. Kako je z izvozom plina (ta gre v Slovenijo in Italijo), tudi oni ne navajajo.
PROFIMEDIA
Nemčija in Avstrija sta izredni načrt aktivirali že konec marca, mesec dni po začetku vojne, in se od takrat pripravljata na jesen. Nemški regulator je konec junija objavil analizo, ki kaže, da bo Nemčijo v primeru, da dobave po Severnem toku 1 ostanejo na 40 odstotkih rednih količin ali pa da pride do popolne prekinitve, verjetno v februarju ali marcu doletelo pomanjkanje plina, če ne bo zmanjšala domače porabe za petino in omejila izvoza v sosednje države.
Pri nas ni motenj, v Nemčiji so že
Direktorica Agencije RS za energijo Duška Godina pravi, da situacija v Sloveniji ni enaka kot v Nemčiji. “Ta je veliko bolj odvisna od oskrbe s plinom preko plinovoda Severni tok 1 in se z določenimi motnjami že sooča. Slovenija motenj še nima.” K nam večina plina pride iz Rusije prek avstrijskega plinskega vozlišča Baumgarten. Nekaj plina do tu priteče tudi iz Nemčije. Če bi Rusi prihodnji teden zaprli plinovod Severni tok 1, bi tako to vplivalo na Nemčijo, na dobavne poti Slovenije pa ne neposredno. Nemci bi izpad morali nadomestiti predvsem z viri s severa in severozahoda, nadaljuje Godina.
Odgovora na vprašanje, ali bi se motnje v Nemčiji poznale tudi v Sloveniji, za zdaj ni. “To je odvisno od več dejavnikov, na primer stanja v skladiščih,” pojasnjuje sogovornica. Tudi, če bi prišlo do popolne prekinitve dobav iz Rusije (torej tudi prek Ukrajine), bi lahko prišlo do motenj v oskrbi s plinom tudi v Sloveniji, pove. Še eno tveganje za Slovenijo v tem primeru bi bilo, da nima svojih skladišč. Če bi dobave usahnile, smo odvisni od rezerv, ki pa so v Avstriji in na Hrvaškem.
Upanje z zahoda
Ne smemo sicer pozabiti, da ima Slovenija poleg avstrijske, prek katere dobiva največ plina, plinovodno povezavo še s Hrvaško in Italijo. Medtem ko bi s Hrvaške po besedah Godine lahko dobili manjše količine (južna soseda ima poleg ruskega plina LNG terminal na Krku, za katere se zanimajo tudi naši trgovci), Italija povečuje pritok plina iz afriških držav in ima trenutno druge največje plinske zaloge v EU, za Nemčijo. Po poročanju Bloomberga (spodnji tvit) Italija od aprila dalje več plina uvozi iz Alžirije kot iz Rusije, v primeru nenadne prekinitve ruskih dobav pa bi vseeno prišlo do redukcij, piše poslovni medij.
Največji slovenski plinski trgovec Geoplin se je prijavil tudi na razpis za dodatne količine na LNG terminalu v italijanskem Rovigu. Direktorica Agencije RS za energijo Godina sicer pri uvozu iz Italije omenja tehnične omejitve prenosnih poti.
Next week, #Draghi goes to Algeria — now #Italy’s top gas supplier — for the second time this year to discuss bolstering ties between the countries
“Italy can survive better than Germany, which relies only on Russian imports,” said @annalisaPE of think tank @eccoclimate
Agencija RS za energijo v nasprotju z avstrijskim in nemškim regulatorjem po aktivaciji izrednega načrta ne objavlja dnevnih poročil o stanju oskrbe s plinom – in jih ne načrtuje. Godina pravi, da bodo javnost obveščali, če in ko pride do sprememb. Tako ni javno znano, koliko plina dejansko pride v državo, trgovci tudi ne razkrivajo velikosti in zapolnjenosti skladiščnih kapacitet, ki jih morajo do jeseni v skladu z evropsko uredbo napolniti v višini 15 odstotkov letne porabe cele države (okoli 150 milijonov kubičnih metrov). Prav tako javnosti do zdaj ni bila predstavljena kakšna analiza, kaj bi bilo z našo plinsko oskrbo v primeru različnih potekov dogodkov. Slovenija bo to sicer verjetno morala pripraviti, saj bodo članice EU konec julija razpravljale o pripravljenosti na plinsko zimo. Odgovore ministrstva za infrastrukturo še čakamo.
V Plinovodih, kjer so nam v ponedeljek povedali, da ne pričakujejo, da bi pri nas prišlo do omejevanja porabe, pravijo, da se naslanjajo na napovedi in analize združenja evropskih plinskih operaterjev (ENTSOG). Tem sledi tudi Evropska komisija. Te naj bi kazale dobro. “Za vse države članice velja, da se občutni učinki lahko dosežejo že z začetnimi ukrepi, kot so večja gospodarnost in učinkovitost uporabe energentov in zmanjšanje porabe tam, kjer ta dejansko ni potrebna, ali pa prehod na nadomestne vire tam, kjer je to mogoče. To ima pozitiven učinek na stroškovni strani in na strani porabe.”
Tudi premier Robert Golob je včeraj v Nemčiji dejal, da med evropskimi državami obstajajo sinergije, ki jih je moč izkoristiti, da ob ustreznem varčevanju s plinom to zimo prebrodimo brez “prisilnih redukcij”.
Na vladnem uradu za komuniciranje so nam sicer povedali, da ekonomist Jože P. Damijan pripravlja analizo izpostavljenosti slovenskega gospodarstva in verižnih učinkov morebitnih motenj v dobavi, ki bo služila predvsem pripravljavcem ukrepov za energetsko draginjo. Naročnik je gospodarsko ministrstvo, ki ga vodi Matjaž Han.
REUTERS/Wojciech Kardas
Solidarnostne mehanizme nadgrajujemo z meddržavnimi sporazumi
Če bi se verjetnost motenj povečala, bi agencija morala aktivirati drugo fazo, kar je do zdaj naredila le Nemčija. V tej fazi agencija industrijske odjemalce pozove k prostovoljnim prekinitvam oziroma preklopu na drug energent, če jim tehnične možnosti to dopuščajo, medtem ko dobave tudi na tej stopnji ostajajo neomejene. Na agenciji se sicer zavedajo, da je potencial naše industrije, ki porabi dve tretjini plina (med letom količine sicer variirajo), za prehod na drugo gorivo majhen. “Povprečna letna poraba skupine odjemalcev, ki lahko preidejo na alternativno gorivo, je bila v letu 2021 ocenjena na okoli šest odstotkov,” sporočajo z agencije.
Če plina ne bi bilo dovolj, bi razglasili tretjo stopnjo krize in začeli z omejevanjem ali prekinjanjem odjema industrijskim odjemalcem, zato da bi zagotovili nemoteno dobavo zaščitenim odjemalcem (gospodinjstvom, zdravstvenim ustanovam in nekaterim socialnoskrbstvenim institucijam, ki imajo nastanitve). Medtem ko leta 2017 sprejeta evropska direktiva ščiti gospodinjstva in kritično infrastrukturo (države bi si delile plin, da bi ga bilo dovolj za zaščitene odjemalce), je manj jasno, kako bi preostanek plina delili med industrijske odjemalce. Energetsko intenzivna podjetja plin potrebujejo, saj drugače ne morejo proizvajati, trgovci in tudi mnoga druga podjetja ga potrebujejo za hladilnike. Kdo in kako bo odločal, kdo bi ga dobil in kdo ne, pa še ni jasno. Nemci pripravljajo svoj sistem dražb, naša vlada pa komunicira, da bo pravila igre določil Bruselj. O tem naj bi se ministri EU pogovarjali konec julija, na sestanku o pripravah na plinsko zimo.
Čeprav je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen že javno pozvala države k solidarnosti pri izmenjavi plina, je očitno tudi tu malo strahu, da v morebitnem kriznem stanju solidarnostni mehanizmi ne bi zdržali. To se je namreč že zgodilo na začetku epidemije koronavirusa, ko so se nekatere države zaradi pomanjkanja zaščitne opreme zatekle k protekcionističnim ukrepom. Države tako podpisujejo dodatne bilateralne sporazume o izmenjavi plina: Nemčija ju je včeraj z Avstrijo in Češko. Slovenija je že pod prejšnjo vlado podpisala sporazum o solidarnostni izmenjavi plina z Italijo, ki ga je matični odbor Državnega zbora (DZ) danes tudi ratificiral. Vlada napoveduje podoben sporazum tudi z Avstrijo in Hrvaško. Kot rečeno, je Slovenija močno odvisna od teh dveh držav, saj ima tam tudi svoje plinske rezerve,
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje