Zaradi rednih vzdrževalnih del se zapira plinovod Severni tok 1

Svet 11. Jul 202206:12 > 08:454 komentarji
zemeljski plin Baumgarten
Foto: Profimedia

Zaradi rednih vzdrževalnih del bo družba Nord Stream, ki je v večinski lasti ruskega Gazproma, do 21. julija zaprla plinovod Severni tok 1. Porajajo se že vprašanja, ali morda ta zapora zaradi vojne v Ukrajini ne bo postala trajna, kar sicer v Moskvi zavračajo.

Redna vzdrževalna dela na plinovodu so se napovedovala že nekaj časa, v začetku meseca pa jih je potrdila tudi družba Nord Stream. “Med 11. in 21. julijem bo Nord Stream začasno zaprl obe cevi plinovoda zaradi rutinskih vzdrževalnih del, kamor sodijo tudi testiranja mehanskih elementov in avtomatiziranih sistemov, ki zagotavljajo zanesljivo, varno in učinkovito delovanje plinovoda,” je pred dnevi sporočilo podjetje. Ob tem je dodalo, da so urnik vzdrževalnih del uskladili z vsemi partnerji.

Nemčija, ki je močno odvisna od ruskega plina, večino katerega dobi ravno prek Severnega toka, je pred časom izrazila skrb, da Nord Stream po koncu del plinovoda ne bo več ponovno zagnal.

Pomembno tudi za Slovenijo

Morebitno zmanjšanje ali celo prekinitev dobav ruskega plina po plinovodu Severni tok 1 je pomembno tudi za nemške okoliške države, tudi Slovenijo. Ta je močno odvisna od ruskega plina. Prekinitev bi lahko upočasnila polnjenje evropskih skladišč plina, ki so trenutno 60-odstotno napolnjena. Cilj EU je 80 odstotkov do konca avgusta. Slovenija, ki svojih skladišč nima, pravkar uredbo prenaša v svojo zakonodajo. Naši dobavitelji plina bodo morali skladišča v Avstriji in na Hrvaškem napolniti v višini 15 odstotkov naše letne porabe plina.
Ekonomski inštitut Bruegel v prejšnji teden objavljeni študiji ocenjuje, da bi v celi EU v primeru prekinitve ruskih dobav nastal 15-odstotni primanjkljaj plina, ki pa zaradi različne odvisnosti od ruskega plina med državami ne bi bil enakomerno razporejen. Naša regija, kamor poleg Slovenije štejejo še Avstrijo, Slovaško in Češko, bi morala porabo po njihovi oceni zmanjšati za 27 odstotkov. A nasprotno se je v prvih štirih mesecih tega leta poraba po ugotovitvah Bruegla povečala za tri odstotke. Naša vlada je ta petek sprejela prvi varčevalni ukrep: omejitev temperature hlajenja in ogrevanja v javni upravi.

Rusija dobavo plina okrnila za 60 odstotkov

Rusija je v preteklih tednih že okrnila dobavo preko plinovoda Severni tok za 60 odstotkov, do česar je po njihovih navedbah prišlo zaradi tehničnih težav, v Berlinu pa trdijo, da gre za politično odločitev. Posledično se nemška skladišča plina pred jesensko-zimsko sezono polnijo počasneje kot običajno, zaradi česar bi se v največjem gospodarstvu EU lahko kmalu soočili s pomanjkanjem plina.

“Če prenehamo dobivati plin iz Rusije … Trenutne zaloge bi zadostovale zgolj za mesec ali dva,” je prepričan predsednik nemške zvezne agencije za omrežje Klaus Müller. Na nemške obtožbe so se sicer v Moskvi odzvali z začudenjem. Pojasnili so, da so nemški partnerji obveščeni o servisnem ciklu, ob tem pa so tudi zagotovili, da Rusija ostaja zanesljiv dobavitelj plina.

Berlin sicer Nemce že nekaj časa poziva k varčevanju z energijo. Gospodarski minister Robert Habeck je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP tako že hvalil prednosti krajših in hladnejših prh. Glede načrtovanih 10-dnevnih del pa je Habeck dejal, da ne smejo izključiti nobenega scenarija, zato so številna podjetja in lokalne oblasti že pripravile rezervne načrte za primer, da dobava plina ne bo več stekla.

Nord Stream, ki ima sedež v Švici, je mednarodni konzorcij petih velikih podjetij. Ustanovljen je bil leta 2005 za načrtovanje, gradnjo in upravljanje z dvema 1244 kilometre dolgima plinovodoma pod Baltskim morjem med Rusijo in Nemčijo. Gazrpom ima v lasti 51 odstotkov podjetja, nemški Wintershall Dea in švicarski PEG Infrastruktur imata po 15,5 odstotka delnic, nizozemski Gasunie in francoski Engie pa po devetodstotnega.

Preko cevi plinovodov, ki delujeta od leta 2011 oz. 2012, lahko na leto preteče okoli 55 milijard kubičnih metrov plina, kar zadošča za oskrbo 26 milijonov evropskih gospodinjstev, je navedeno na spletni strani družbe. Vojna pa ne vpliva zgolj na delovanje plinovoda Severni tok 1, ampak tudi na Severni tok 2. Zaradi vojne je namreč prišlo do zaustavitve projekta drugega plinovoda na omenjeni trasi, ki sicer še ni začel obratovati. Plin naj bi po plinovodu po prvotnih načrtih stekel do konca leta 2019, a se je časovnica zamaknila. V začetku letošnjega januarja so v Nemčiji napovedovali, da bi lahko obratovalno dovoljenje dobil sredi tega leta, na koncu pa je zaradi vojne prišlo do popolne zaustavitve projekta in odpustitve vseh zaposlenih.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar