Menu Item
"Morda pa se pojavljajo priložnosti, da kakšno podjetje odkupimo nazaj, na primer Mercator ali drugo podjetje, ki smo ga v preteklosti izgubili. Navrgel sem nekaj bombic, vendar je prišel čas, da se začnemo zgledovati po državah okoli nas, ki so v državnih lastništvih veliko uspešnejše in bolj propulzivne od Slovenije, na primer Hrvaška in Madžarska." To je v intervjuju za Delo dejal gospodarski minister Matjaž Han.
Skupina Mercator je v lasti hrvaške Fortenove, ki jo trenutno pretresajo lastniške spremembe. Dosedanja največja, 43-odstotna lastnica, ruska Sberbank, je po začetku vojne v Ukrajini in uvedbi sankcij Evropske unije (EU) proti Rusiji ter njenim podjetjem pospešila prodajo deleža.
Že spomladi je podpisala dogovor z madžarskim podjetjem Indotek, a so se septembra začela ugibanja, da pridobivanje dovoljenj regulatorjev Madžarom ne gre po načrtih, zato je Hrvaška želela sama odkupiti delež (prek podjetnika Pavaa Vujnovca, ki je že delničar, in pokojninskih skladov), kar pa je preprečilo nizozemsko sodišče.
Konec oktobra, na zadnji dan, ko je Sberbank imela možnost prodati Fortenovo (v skladu z evropsko uredbo, ki ureja sankcije) pa je ruska banka presenetila in podpisala pogodbo z arabskim vlagateljem iz Združenih arabskih emiratov.
Zgolj ideja?
Zaradi negotovosti v lastniški strukturi Mercatorjeve lastnice, gospodarski minister Matjaž Han po izjavi v Delu sodeč vidi priložnost za odkup Mercatorja. Med drugim pove, da je imel glede Fortenove pogovore na Madžarskem, saj se je njihov sklad zanimal za nakup tega podjetja.” O čem točno je tekla beseda, ni pojasnil – kot rečeno, pa se zdi, da Madžari niso več v igri za nakup hrvaške družbe.
V javni razpravi predstavnikov Fortenove ni bilo zaznati namere o prodaji Mercatorja, ki je sicer ena ključnih družb skupine. Tudi izjava Hana, ki sam reče, da gre za bombico, napeljuje na to, da je ideja o nakupu Mercatorja zgolj ideja.
Podobno je infrastrukturni minister Bojan Kumer pred tedni v intervjuju za Dnevnik dejal, da bi država lahko povečala delež v Petrolu. Takrat smo opozorili, da so take izjave vladajočih problematične, saj Petrol kotira na borzi. Na ministrstvu so nam pojasnili, da je šlo le za splošen komentar: “Izjavo je potrebno razumeti kot aktualen splošen komentar. Minister ni pristojen za upravljanje kapitalskih naložb.”
Ni prvi v koaliciji, ki je na to pomislil
Ni pa Han prvi, ki o tem razmišlja. Idejo o odkupu Mercatorja je pred poletjem javno že omenil poslanec Levice Miha Kordiš, in sicer, ko je bil Han kot ministrski kandidat zaslišan pred matičnim odborom za gospodarstvo. Kordiš je to omenjal v kontekstu draginje.
“Svoj čas je Slovenija posedovala nacionalnega trgovca Mercator, pa so ga pretekle vlade sprivatizirale (…) Zato me od vas, gospod Han, kot od kandidata ministra zanima, kako boste pristopili (…) k naslavljanju draginje,” je Hana vprašal Kordiš in še, če razmišlja v smeri, da bi okrepili lastniške deleže države v strateško pomembnih podjetjih.
Han mu je v odgovoru med drugim pojasnil, da je vzrok za draginjo pri nas v rastočih cenah energentov ter da bi sam draginjo naslavljal prek regulacije cen, pri čemer pa je dejal, da mora vlada zaščititi potrošnika, ne da bi hkrati gospodarstvo potisnila v rdeče številke. Mercatorja ni omenjal.
‘Gledalci na tribuni’
Na vprašanje, ali ga skrbijo negotove razmere v lastniški strukturi Mercatorjeve lastnice Fortenove, je Han v danes objavljenem intervjuju za Delo sicer dejal, da spremljajo dogajanje, a da so lahko le ‘gledalci na tribuni’.
V trgovskem podjetju so nam v zadnjih mesecih večkrat dejali, da napovedane lastniške spremembe, ki jih sicer ne želijo komentirati, “niso in ne vplivajo na poslovanje podjetja”. Predstavniki Fortenove pa so v sodnem sporu s Sberbank pred nizozemskim sodiščem med drugim povedali, da je rusko lastništvo “rdeča zastava” v odnosih s finančnimi institucijami – kar bi lahko vsaj sčasoma vplivalo tudi na Mercator. A kako pereče so te težave, v Fortenovi niso podrobneje pojasnjevali.
Do kdaj je podjetje dobrodošlo?
Han je v intervjuju za Delo glede Mercatorja dejal, da je zanj kot ministra pomembno, da na policah Mercatorja ostanejo slovenski dobavitelji, da Mercator ohrani mrežo na podeželju, da se podjetje razvija, da ohranimo ustrezna delovna mesta in delovne razmere. “Tisti, ki bo takšne razmere izpolnjeval, bo dobrodošel.”
Mercator je lani ob 1,2 milijarde evrov prihodkov ustvaril tri milijone evrov čiste izgube. Podjetje se sicer še vedno bori z relativno visoko zadolženostjo. Konec lanskega leta je neto finančni dolg znašal 835 milijonov evrov, kar je 4,8-kratnik denarnega toka iz poslovanja (EBITDA). Za občutek, banke ponavadi mejo zmerne zadolženosti postavijo pri petkratniku (za bolj zadolžena podjetja so slabši pogoji financiranja).
Mercator trenutno prodaja veliko nepremičnin, ki so pomemben del premoženja trgovca. Verjetno je namen nadaljnje razdolževanje. Na stabilnost poslovanja pa ima v podjetju, ki je z 9.300 zaposlenimi eden največjih zaposlovalcev v državi, strošek dela. Kot smo nedavno pisali, pomemben del njihovih zaposlenih prejema minimalno plačo. Ob trenutnih napovedih dviga minimalne plače pravijo, da bo to vplivalo na njihov strošek dela, “vendar ne zgolj zaradi dviga minimalne plače, temveč tudi zaradi uravnilovke, ki jo povzroči, kar seveda pomeni tudi pritisk na vse ostale plače zaposlenih”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje