Menu Item
Voditelji članic EU so se v Bruslju dogovorili o uvedbi drugega svežnja sankcij proti Rusiji. Te obsegajo finančni sektor, energetiko in promet, blago z dvojno rabo, nadzor in financiranje izvoza ter vizumsko politiko, so zapisali v sprejetih sklepih. Pred tem so sankcije zaostrili v Veliki Britaniji, kjer bodo zamrznili sredstva stoterici ruskih oligarhov in podjetij, ki denar hranijo na Otoku - tudi osebam blizu Vladimirju Putinu. Poleg tega se bodo zavzeli za izključitev Rusije iz plačilnega sistema SWIFT, čemur pa niso naklonjene evropske države, med njimi Nemčija, Avstrija, Madžarska. Tudi ZDA so zaostrile sankcije zoper Rusijo.
Voditelji članic EU so se v Bruslju dogovorili o uvedbi drugega svežnja sankcij proti Rusiji zaradi vojaške agresije proti Ukrajini, ki so usmerjene proti ključnim sektorjem ruskega gospodarstva. Sankcije obsegajo finančni sektor, energetiko, promet, blago z dvojno rabo, nadzor in financiranje izvoza ter vizumsko politiko, so zapisali v sprejetih sklepih. Sveženj prav tako dodaja več ruskih posameznikov na seznam sankcij, za katere velja prepoved potovanj in zamrznitev premoženja v EU. Med drugim bi ruskim državnim podjetjem prepovedali finančno poslovanje z EU, ruskim elitam pa prepovedali nove bančne depozite nad sto tisoč evrov.
V prometnem delu dokument predlaga prepoved izvoza, prodaje, dobave ali prenosa vseh letal, letalskih delov in opreme v Rusijo ter vseh povezanih popravil, vzdrževanja in finančnih storitev. Ti ukrepi zajemajo tudi najem letal in podobne storitve, poroča Politico.
Države članice naj bi predloge glede sankcij, ki jih je pripravila Evropska komisija, sprejele “brez odlašanja”. Po pridobitvi zelene luči evropskih voditeljev bo sveženj sankcij prenesen v pravna besedila, ki naj bi jih zunanji ministri EU uradno sprejeli v petek, so po poročanju Politica sporočili diplomati EU. Voditelji sedemindvajseterice so pozvali tudi k hitri pripravi in sprejetju nadaljnjih sankcij, ki bodo vključevale tudi Belorusijo, še piše v sklepih.
Poleg tega so najostreje obsodili rusko neizzvano in neutemeljeno vojaško agresijo nad Ukrajino, ki pomeni resno kršitev mednarodnega prava ter spodkopava evropsko in globalno varnost in stabilnost. Rusijo so pozvali, naj takoj ustavi vojaška dejanja, brezpogojno umakne svoje sile in vojaško opremo s celotnega ozemlja Ukrajine, v celoti spoštuje ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost Ukrajine ter ustavi dezinformacijsko kampanjo.
Zaostrovanje sankcij je že dopoldne napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. “Ciljali bomo na strateške panoge ruskega gospodarstva ter jim poskušali blokirati dostop do zanje ključnih tehnologij in trgov. Kot pri prvem paketu sankcij tudi zdaj tesno sodelujemo z ZDA, Kanado, Veliko Britanijo, a tudi Japonsko in Avstralijo,” je von der Leyen dejala dopoldne, po ruskem začetku vojaške invazije v Ukrajini. Kot smo pisali, se v izvoznem delu našega gospodarstva bojijo zdaj povsem realnih ukrepov v obliki embarga (prepovedi uvoza in/ali izvoza).
V zaostrovanje tudi Velika Britanija in ZDA
Velika Britanija je po današnji invaziji Rusije na Ukrajino napovedala zamrznitev sredstev vseh velikih ruskih bank, omejitev dostopa do denarja v britanskih bankah za ruske državljane, sankcije za prek 100 posameznikov in podjetij, tudi osebam blizu Vladimirju Putinu. Med njimi so Putinov nekdanji zet Kirill Shamalov, šef VTB banke Denis Bortnikov, direktor United Aircraft Corporation Yury Slyusar. Poleg tega pa so vsem ruskim civilnim letalom prepovedali letenje v britanskem zračnem prostoru.
Premier Boris Johnson je dejal tudi, da se bo na srečanju velesil G7 zavzemal za izključitev Rusije iz plačilnega sistema SWIFT. Gre za globalni plačilni sistem, ki ga uporablja več kot 11 tisoč finančnih institucij iz 200 različnih držav. Kot je pred dnevi poročala STA, bi s tem Rusijo “praktično odrezali od mednarodnih dobičkov pri prodaji nafte in plina, kar je 40 odstotkov prihodkov države”.
A tak ukrep bi močno prizadel tudi nekatere evropske banke, zato naj bi bilo med članicami EU kar nekaj takih, ki izključitvi nasprotujejo. Tudi zato naj bi bile članice pri tem ukrepu po poročanju CNN razdeljene. Proti naj bi bili med drugim Nemčija, Ciper, Italija in Madžarska, torej države, ki imajo tesnejše ekonomske vezi z Rusijo. Nasprotovanje takemu ukrepu je ob zasedanju Evropskega sveta izrazil tudi nemški kancler Olaf Scholz.
O izključitvi Rusije iz plačilnega sistema SWIFT je govoril tudi predsednik ZDA Joe Biden. Dejal je, da tak ukrep še vedno ostaja na mizi, vendar si ga večina Evrope za zdaj ne želi. Biden je predstavil tudi nove zaostrene sankcije zoper Rusijo.
Premier Janez Janša se je ob prihodu na zasedanje v Bruselj znova zavzel za čim strožje sankcije proti Rusiji ter podporo Ukrajini. Izključitev Rusije iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema Swift je po besedah premierja ena od odločitev, ki bi jo bilo treba sprejeti. Še bolj pomembna pa je zanj odločitev, ki ni v rokah Evropske unije, ampak zveze Nato, in sicer, da se zapre zračni prostor nad Ukrajino. Ukrajinci bodo imeli veliko boljše možnosti za obrambo, če Rusija ne bo v celoti nadzorovala njihovega zračnega prostora, je dejal premier.
Ukrajina je danes pozvala, da naj EU sankcije razširi tudi na Belorusijo, saj so ruski konvoji danes v Ukrajino prišli tudi od tam, beloruski voditelj Aleksander Lukašenko pa velja za Putinovega tesnega zaveznika. EU naj bi po poročanju Guardiana začela s pripravo tretjega paketa sankcij, ki bi zajel tudi Belorusijo.
Kanada sledi zaostrovanjem, Švica si bo vzela čas
Tudi Kanada je uvedla “hude sankcije” proti Rusiji. Te ciljajo na 58 ruskih posameznikov in subjektov, vključno s člani ruske elite in njihovimi družinskimi člani. “Prav tako bomo sankcionirali člane ruskega varnostnega sveta, vključno z obrambnim ministrom, ministrom za finance in ministrom za pravosodje,” je dejal kanadski predsednik vlade Justin Trudeau. Kanada je prav tako ukinila vsa izvozna dovoljenja za Rusijo in razveljavila obstoječa dovoljenja.
Tu omenimo, da se je švicarska vlada, ki je sicer že v preteklih dneh obsodila ravnanje Rusije, danes pa tudi začetek vojne v Ukrajini, včeraj odločila, da ne bo takoj sledila sankcijam EU. Prej želijo “analizirati situacijo”, na podlagi česar se bodo odločili, pravijo. Bodo pa, kot so dejali, poskrbeli, da Švica ne bo postala obvod za tiste, ki bodo sankcionirani s strani EU. V EU in predvsem Švici ima namreč veliko ruskih oligarhov, ki so ena od tarč sankcij Zahoda, svoje premoženje. Po podatkih, ki krožijo po tujih finančnih medijih, ima 0,01 odstotka ruskih oligarhov polovico svojega premoženja v tujini.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje