Bo treba pohiteti na črpalko? Danes bodo znane nove cene goriv

Zaradi spopadov na Bližnjem vzhodu so se močno zvišale tudi cene naftnih derivatov. Potem ko se je v zadnjem tednu promet skozi Hormuško ožino praktično ustavil, se svetovni naftni in plinski trg spopada z najhujšo krizo od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, piše Forbes Slovenija.

Medtem ko so ponekod v Evropi vozniki dvig borznih cen že občutili ob obisku črpalk – v sosednji Avstriji so se cene dizelskega goriva denimo dvignile za okoli 30 centov na liter, cene bencina pa nekaj manj –, v Sloveniji še ni jasno, ali se bo krepitev konflikta na Bližnjem vzhodu poznala tudi na naših črpalkah.

V Sloveniji se namreč cene goriv spreminjajo v 14-dnevnih intervalih, danes pa bo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo sporočilo cene, ki bodo od jutri dalje veljale naslednja dva tedna. Ob tem pa še ni jasno, ali bo vlada posegla v trošarine.

Po oceni Financ bi se brez posega vlade cena litra dizelskega goriva dvignila za 15 centov, in sicer na približno 1,615 evra za liter. Liter bencina bi se brez vladnega posega v formulo za določanje cen podražil za približno pet centov in bi stal okoli 1,486 evra. Podoben skok bi po dosedanji formuli lahko pričakovali tudi pri kurilnem olju, še ocenjujejo Finance.

Minister namignil na poseg v trošarine

Na morebitno znižanje trošarin je sicer v začetku tedna na novinarski konferenci namignil tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki je dejal, da bo vlada razliko poskušala nevtralizirati s svojimi mehanizmi, predvsem s trošarinsko politiko. Kumer je ob tem zagotovil še, da je oskrba z gorivi, tako cenovno kot količinsko, zagotovljena in da ne pričakuje težav.

Cene reguliranih naftnih derivatov se sicer izračunavajo na podlagi metodologije, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene temeljijo na podlagi 14-dnevnih povprečij cen mineralnih naftnih derivatov. Vlada pa lahko s prilagajanjem trošarin išče ravnovesje med ohranjanjem dostopnih in konkurenčnih maloprodajnih cen ter skrbjo za javnofinančno vzdržnost. Ukrep je usmerjen tudi v blaženje pritiskov na rast cen, s čimer vlada prispeva k uravnoteženi inflaciji in stabilnosti gospodarstva, so zapisali na ministrstvu za finance.