Menu Item
Tako delodajalci kot tudi sindikati imajo – v nasprotju s pričakovanji vlade – pripombe na shemo pomoči za gospodarstvo zaradi visokih cen energentov. "Naš primarni predlog je, da se namesto administrativno zahtevne sheme pomoči uvede kapica na cene energentov," pravi Marko Lotrič, ki zastopa interese malih in srednje velikih podjetij. Kot so povedali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, bodo preučili vse pripombe in predloge, ki so jih danes podali socialni partnerji.
Na seji Ekonomsko-socialnega sveta, ki je sicer zaprta za javnost, so se delodajalci po besedah Marka Lotriča iz podjetja Lotrič meroslovje, ki zastopa interese malih in srednje velikih podjetij, zavzeli za uvedbo regulacije cen namesto navadnih pomoči v višini do dva milijona evrov, ki so predvidene v predlogu zakona.
“Predlog zakona predvideva administrativno zahteven postopek pridobivanja pomoči, ki se mu v celoti izognemo, če uvedemo regulacijo cen. S tem bi se strošek pomoči po naši oceni dvignil z zdaj predvidenih 1,2 na 1,5 milijarde evrov, a bi rešili skorajda celotno malo in srednje gospodarstvo, za okoli 500 večjih podjetij pa bi potem ločeno urejali pomoč,” je dejal Lotrič, ki je sicer pohvalil posluh uslužbencev ministrstev za predlog delodajalcev.
Kot je dejal, so se člani ESS danes s predlogom samo seznanili in podali komentarje. “Vlado smo pozvali, da naj upošteva čim več predlogov, ki smo jih podali,” pravi Lotrič. Kot smo pisali včeraj, pa bo vlada predvidoma v ponedeljek predlog potrdila.
Proti pogojevanju pomoči z naložbami v zeleni prehod
Kot smo pisali, je ministrstvo za delo v predlog zakona vključilo ukrepe za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanje delavcev na domu. Ureditev je podobna tisti iz časa koronakrize. Delodajalci so se po poročanju STA zavzeli za spremembo določb, ki subvencioniranje čakanja na delo pogojuje z naložbami v zeleni prehod. Temu je v včerajšnji izjavi nasprotovala že GZS.
“Če dobi podjetje subvencijo za skrajšani delovni čas, potem denar porabi za ta ukrep in nima denarja še za naložbe v zeleni prehod,” pravi Lotrič. Predlagal je, da se zahteva po vlaganjih v zeleni prehod zmanjša na 50 odstotkov prejetih povračil in da se čas za ta vlaganja razpotegne na tri leta.
Kot pravi, je predlagal tudi, da bi shemo nadomestil za skrajšan delovni čas, ki je predvidena le od januarja do marca, podaljšali do junija.
Sindikalna stran pa po pisanju STA ni imela pripomb na ukrepe za ohranitev delovnih mest (ministrstvo jo je s temi seznanilo v času priprave). Je pa predlagala določbo, po kateri si poslovodstva podjetij, ki bi prejela pomoč, do konca leta 2023 ne bi smela izplačati nagrad ali dobička. Kot je razumeti, delodajalska stran temu ni nasprotovala.
Trgovinska zbornica: Brez izdatnejše pomoči bo vse dražje
Po tem, ko je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) včeraj izrazila razočaranje nad vladnim paketom pomoči za blaženje posledic visokih cen energentov za gospodarstvo, se danes oglašajo tudi druga delodajalska združenja.
Iz Trgovinske zbornice Slovenije so sporočili, da se cene v ponudbah elektro distributerjev tudi po vladni določitvi formule za izračun cene še vedno gibljejo preko 450 evrov na MWh, upoštevajoč pomoč pa se cena zniža na med 280 in 320 evrov za MWh, kar je še vedno večkratnik trenutnih cen.
“Povečanje cen je več kot 400 odstotkov in mnoga srednja pa tudi velika podjetja tako velikih stroškovnih dvigov brez znatne pomoči ne bodo mogla prenesti, ogrožena pa bo tudi njihova likvidnost. Za trgovinsko dejavnost to pomeni, da bodo trgovci primorani povečane stroške energije blažiti preko povišanih cen proizvodov, kar bi imelo dodaten vpliv na inflacijo,” so zapisali.
Želijo si višjih limitov za pomoči storitvenim podjetjem (zdaj 4 milijone evrov, predlagajo 12 milijonov evrov) ter višji delež povračila.
Ministrstvo bo pripombe preučilo
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo vse pripombe in predloge, ki so jih danes podali socialni partnerji, preučilo. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, bodo to storili v okviru priprave končnega predloga zakona, ki ga bo vlada predvidoma sprejemala v začetku prihodnjega tedna.
“Ključna težava je v še vedno relativno visokih cenah elektrike, pri čemer gre za vprašanje ponudbe in ponudnikov električne energije. Kar pa se tiče predloga zakona o pomoči gospodarstvu za leto 2023, ki bo blažil učinke visokih cen, poudarjamo, da smo ga intenzivno pripravljali v tesnem sodelovanju z gospodarstvom, pri tem pa smo izčrpali praktično vse možnosti pomoči, ki jih omogoča evropski krizni okvir,” so dodali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje