Vlada po pritožbah podjetij, da jim trgovci z električno energijo dajejo ponudbo s cenami, ki so precej višje od borznih, z današnjim dnem uvaja kapico. Prihaja tudi shema pomoči. Objavljamo konkretne primere izračunov.
Vlada je od začetka oktobra podjetjem svetovala, naj ne sklepajo pogodb za električno energijo za prihodnje leto, ta nasvet je, zavedajoč se, da evropske kapice na cene plina (in posredno elektrike) ne bo, dva tedna nazaj preklicala in podjetjem svetovala, naj spet začnejo pridobivati ponudbe.
Podjetja so torej začela pridobivati ponudbe trgovcev z elektriko, a nekatere so presenetile visoke cene. Klub slovenskih podjetnikov je tako prejšnji teden opozoril, da dobivajo ponudbe trgovcev s ceno 400, 500 evrov ali celo več na megavatno uro (MWh), medtem ko je bila borzna cena okoli 360 evrov za MWh. Včeraj je nato vlada sprejela uredbo o posegu in omejitvi cen, s katero posega v odnose med trgovci z električno energijo in poslovnimi odjemalci. Danes objavljena uredba določa posebno formulo za izračun cene. Trgovci morajo ponudbe vezati na cene elektrike na nemški borzi, uredba omejuje tudi maržo trgovcev (na največ 10 evrov za MWh brez DDV).
So trgovci postavljali višje cene od borznih?
Kaj se je dogajalo v zadnjih dveh tednih? So trgovci višali marže in postavljali cene, ki se niso naslanjale na borzne?
“Težko rečem, kaj se je dogajalo,” odgovarja minister Bojan Kumer. “Nekateri odjemalci so dobivali cene, primerljive borzni, velika večina pa ne. Nekateri imajo krajše, drugi daljše plačilne roke, kar vpliva na ceno. Ponekod so tudi odjemalci napovedovali precej povišan odjem kot v letu 2021, pri čemer so se razmere spremenile in ne velja več, da za večje količine dobiš nižjo ceno kot nekoč.”
Primer izračuna: višja tarifa s 466 na 438 evrov
Kako bo torej kapica vplivala na ponudbe cen za podjetja? Vir z infrastrukturnega ministrstva pokaže konkretni primer podjetja, ki je pred desetimi dnevi dobilo ponudbo s ceno 466 evrov za MWh za višjo tarifo in 342 evrov za nižjo tarifo. Po novi uredbi in upoštevajoč ponedeljkove cene na nemški borzi (cena za pasovno elektriko 338 evrov za MWH, za vršno pa 440 evrov za MWh) bi bila zdaj ponudbena cena 438 evrov za višjo in 278 evrov za nižjo tarifo.
Pri tem povejmo, da omejitev cen ne bo koristila vsem podjetjem. V prvi vrsti izpadejo tista, ki so pogodbe že sklenila. Omejitev namreč, kot smo že pisali, velja le za pogodbe, sklenjene od danes do konca decembra. Poleg tega velja za pogodbe za celoletni zakup elektrike. Pomembno je tudi, da omejitev velja za 90 odstotkov odjema podjetja v letu 2021, s čimer vlada upošteva evropske smernice za pomoči in podjetjem nalaga varčevanje. Kot je razumeti, v primeru, da podjetje povprašuje po večji količini, za presežek trgovec prosto določi ceno.
Tri kategorije in vrsta pogojev
Medtem pa na ministrstvu za gospodarstvo nastaja še shema pomoči za podjetja. Ta bodo morala poslati zahtevek na agencijo Spirit.
Podjetja bodo razdeljena na tri segmente: vsa podjetja, ki se jim bo cena glede na lansko zvišala za vsaj 50 odstotkov, bodo upravičena do povračila v višini 50 odstotkov dviga (a največ do štiri milijone evrov). Za energetsko intenzivna podjetja, ki jim stroški energentov predstavljajo več kot tri odstotke prihodkov, se povračilo zviša na 65 odstotkov (do največ 50 milijonov evrov), za posebej izpostavljene panoge (katere to so, določa Evropska komisija, med drugim pa so to proizvodnja aluminija, kemična, papirna industrija ipd.) pa na 85 odstotkov, do največ 150 milijonov evrov.
V kategoriji pomoči za energetsko intenzivna podjetja, ki so upravičena do višjih stopenj pomoči (65 oziroma 80 odstotkov) je dodaten pogoj, da se EBITDA v prihodnjem letu (izključujoč pomoč) zmanjša za vsaj 40 odstotkov glede na referenčno leto 2021 oziroma je negateven ter da EBITDA tudi po prišteti pomoči ne bo presegal 70 odstotkov lanskega.
Pomoči so poleg tega oblikovane tako, da spodbujajo varčevanje z elektriko. Maksimalne pomoči bodo podjetja dobila za 70 odstotkov porabe iz leta 2021 – potem se višina pomoči prilagaja po pravilu ‘večja poraba, nižja pomoč’ To izhaja iz evropskih smernic, saj želi Bruselj spodbujati zmanjšanje porabe.
“Pričakujemo, da lahko z vsemi povratnimi spodbudami energetsko intenzivna podjetja pridejo tudi na ceno 130 evrov za megavatno uro,” je na vprašanje, po koliko bo torej elektrika za podjetja, danes ocenil infrastrukturni minister Kumer. “To je povprečna cena, ki upošteva nemško borzno ceno dne 28. novembra ter predpostavke, da je odjem enakomerno razporejen med visoko in nizko tarifo ter je odjem na 70 odstotkih porabe glede na leto 2021. Če bi borzna cena padla, je lahko cena še nižja.”
Primeri izračunov
Pridobili smo konkretne primere izračunov, ki so osnovani na realnih primerih slovenskih podjetij.
Storitveno podjetje s 4.006 MWh letne porabe, ki je lani elektriko plačevalo po 63 evrov za MWh, je že zakupilo električno energijo za prihodnje leto po 79,53 evra za MWh. Ker zvišanje ne presega 50 odstotkov, podjetje ni upravičeno do pomoči.
Proizvodno podjetje, ki za stroške energentov odšteje štiri odstotke prihodkov letno, je energetsko intenzivno podjetje in s tem upravičeno do 65-odstotnega povračila. Lani je plačevalo elektriko po 53 evrov za MWh, letos ima 40 odstotkov že zakupljene po 63 evrov za MWh, ostalega pa ne. Če preostanek kupi po trenutni ceni, izračunani na podlagi vladne uredbe, bo skupna cena brez podpore 240 evrov za MWh. S podporo in ob 30-odstotnem zmanjšanju odjema bo cena 136 evrov. S podporo in brez zmanjšanja odjema bo strošek podjetja 167 evrov za MWh.
Proizvodno podjetje, ki je lani elektriko plačevalo po 57 evrov za MWh in ni energetsko intenzivno, za prihodnje leto pa še nima zakupljene elektrike, je upravičeno do 50-odstotnega povračila. Ob obstoječih borznih cenah bi brez podpore za elektriko plačevalo 375 evrov za MWh, s podporo pa 230 evrov, če zmanjša porabo za 30 odstotkov, oziroma 273 evrov brez zmanjšanja porabe.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje