Menu ItemVoditelji EU na današnjem neformalnem srečanju niso sklenili dogovora o načinu omejevanja cen plina. Po navedbah vodilnih naj bi le zbližali stališča o tem, kako to storiti. Je pa premier Robert Golob po srečanju dejal, da so naredili "pomemben napredek pri iskanju skupne energetske rešitve za Evropo". Ukrepe bo Bruselj pripravil do vrha EU, ki bo čez dva tedna.
Oči Evrope so bile danes uprte v praški grad, kjer so se voditelji 27 držav Evropske unije (EU) in predstavniki Evropske komisije pogovarjali, ali in kako omejiti visoke borzne cene plina (s tem pa tudi elektrike).
Odločitev danes ni bilo pričakovati, te bodo namreč potrjevali 22. oktobra na vrhu EU, se pa je napovedovalo, da bi danes lahko izvedeli, kakšna kapica je v igri in ali v EU obstaja soglasje zanjo. Kot kaže, pa voditelji EU dogovora o načinu omejevanja cen plina niso sklenili, naj bi le zbližali stališča o tem, kako to storiti.
Premier Robert Golob je po srečanju dejal, da so naredili “pomemben napredek pri iskanju skupne energetske rešitve za Evropo”. Pojasnil je, da je bilo izhodišče za razpravo zadnji predlog Evropske komisije, ki je po njegovih besedah “velik korak v pravo smer”. Predlog je bil dodatno nadgrajen s konkretnimi koraki in je bil deležen širše podpore voditeljev EU. “Ti koraki bodo pomembno vplivali na nižanje cen zemeljskega plina in elektrike ter pripomogli k nižanju inflacije ter ohranitvi delovnih mest,” je poudaril premier Golob.
Katere možnosti so na mizi?
V zadnjih tednih je v javnost prišlo več različnih predlogov, kaj bi države EU lahko naredile, da olajšajo cenovni pritisk, ki pomeni veliko obremenitev za gospodinjstva, podjetja in proračune držav EU.
Slovenija je v zgodbi o kapici del skupine 15 članic, ki je Bruselj v začetku septembra pozvala k omejitvi cen vsega uvoženega plina. Zagovorniki menijo, da bi tako znižali cene in preprečili tudi situacije, ko dve državi EU tekmujeta za isti plin in s tem dodatno dvigujeta ceno. A predlog je naletel na neodobravanje Bruslja in držav, kot so Nemčija, Nizozemska, Avstrija. Kot smo pisali v članku: Kaj je z evropsko kapico na cene plina, h kateri poziva tudi Slovenija?, nasprotniki menijo, da bi kapica omejila tudi ponudbo plina in s tem varnost plinske oskrbe Evrope v tej zimi. Pod vprašajem bi bile med drugim dobave utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), za katerega EU tekmuje z Japonsko, Kitajsko.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ta teden dejala, da se je Bruselj pripravljen pogajati o kapici, a ne na ves uvoženi plin: Bruselj predlaga kapico na ruski plin, na plin za proizvodnjo elektrike. Pri tem pa, kot smo pisali, poudarja, da vsakršna kapica prinaša tudi potrebe po dodatnem varčevanju pri porabi. A zagovornice kapice na ves plin menijo, da tiste, ki ne zajamejo vsega plina, ne bi bile ustrezne. Kot izhaja iz dokumenta, ki so ga pripravile Italija, Poljska, Belgija in Grčija ter posredovale ostalim članicam, kapica na ruski plin ne bi znižala inflacije, saj ruski plin predstavlja le še majhen delež dobav, bila bi diskriminatorna in omogočila zaslužke trgovcem, ki bi kupili po omejeni ceni ter prodajali dalje po tržni. Kapica na plin za proizvodnjo elektrike pa po njihovem mnenju “ignorira” dve tretjini trga plina, saj ga tretjino porabimo za proizvodnjo elektrike. Lahko bi tudi povečala povpraševanje in spodbudila prehod s premoga nazaj na plin.
V že omenjenem dokumentu Italija, Poljska, Belgija in Grčija predstavijo model tako imenovanega dinamičnega cenovnega koridorja. Gre za omejitev cen, ki bi veljala za vse veleprodajne transakcije. Kako bi to izvedli, ni natančno določeno, kot možnost je naveden indeks nizozemske borze (TTF), ki je referenčen za Evropo. Višino cene bi sproti prilagajali, bila pa bi “tako visoka, da bi trg še deloval” in malo nad tisto, ki so jo pripravljeni plačati drugi potencialni kupci (na primer Azijci). Namen ne bi bil, da se cene omeji pod tržno, temveč da se prepreči špekulacije. Cena bi morala biti višja kot drugod in fleksibilna.
Golob: Potrebno je enotno ukrepanje
Premier Golob je ob prihodu na praški grad dejal, da si je EU enotna, da je treba omejiti cene. Napovedal je, da se bodo pogovarjali o tem, kaj točno bi omejili. Po njegovih besedah pred srečanjem naj bi se pogovori nagibali v smer, da bo omejitev cen dinamična in sestavljena iz več elementov. Golob je poudaril, da verjame, da bo danes narejen korak naprej.
Kaj pomeni dinamična in sestavljena kapica? Očitno gre za zgoraj omenjeni cenovni koridor in omejitev na cene vsega plina, ki pa bi jih omejevali po korakih. Infrastrukturni minister Bojan Kumer je v sredo v pogovoru za Odmeve na RTV Slovenija dejal, da bi EU lahko najprej uvedla kapico na ruski plin, približno teden dni kasneje na ostali plinovodni plin, na koncu še na utekočinjeni zemeljski plin, s tem pa bi omejili cene vsega uvoženega plina.
Alternativa kapici je novo zadolževanje
Voditelji EU naj bi po poročanju France24 razpravljali tudi o novem zadolževanju EU za povečanje pomoči za okrevanje po energetski krizi. O tem se je začelo govoriti prejšnji teden, potem ko je napoved Nemčije, da bo z 200 milijardami evrov subvencionirala gospodinjstva in podjetja, ki jih bremenijo visoke cene energije, sprožila gnev drugih članic.
Te so izrazile skrb, da bi se povečal prepad med energetskimi trgi znotraj Unije in da bi nemška poteza sprožila tekmo med državami, katera bo dala več subvencij.
Thierry Breton in Paolo Gentiloni, evropska komisarja iz Francije in Italije, sta v kolumni za Irish Times kritizirala potezo Berlina in obenem navrgla idejo, da bi lahko Evropa članicam pomagala, tako kot je to naredila po začetku koronakrize. Ker je nadaljnje zadolževanje EU za fiskalno konservativni “sever” Evrope nesprejemljivo, naj bi zdaj omehčali svoje stališče do kapice na cene plina. Dokončna odločitev o tej naj bi bila sprejeta na vrhu EU čez dva tedna.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje