Ruski Gazprom z današnjim dnem zmanjšuje dobave Nemčiji prek plinovoda Severni tok 1, kar je veleprodajne cene plina spet pognalo na rekordne nivoje. V Plinovodih pravijo, da težav z oskrbo ne pričakujejo. Slovenija, ki nima plinskih skladišč, najema dodatne kapacitete v Avstriji, včerajšnji bruseljski dogovor glede varčevanja s plinom pa prinaša tudi za nas pomembno zavezo članic, da "ne bodo sprejemale odločitev, ki bi ogrožale delovanje skupnega trga in zanesljivost oskrbe". Da bi si zagotovila mirno zimo, si Slovenija prizadeva še za solidarnostni sporazum z Avstrijo in Hrvaško, a za zdaj odgovora severne in južne sosede še ni.
Ruski Gazprom z današnjim dnem ponovno zmanjšuje količine zemeljskega plina, ki jih pošilja nemškim kupcem prek plinovoda Severni tok 1. Prvič so to storili že junija, ko so zaradi okvare turbine pošiljke plina zmanjšali s 100 na 40 odstotkov kapacitet plinovoda pod Baltskim morjem. V ponedeljek pa so Nemce obvestili o novem zmanjšanju na 20 odstotkov kapacitet, ki stopi v veljavo z današnjim dnem.
Tudi v drugo so Rusi kot uradni razlog za zmanjšanje dobav navedli pokvarjeno turbino. Nemčija in Evropska komisija medtem ocenjujeta (na podlagi česa, ni znano), da ni tehničnega razloga za zmanjšanje dobav. Berlin in Bruselj menita, da Rusija dobave zmanjšuje zaradi evropskih sankcij zoper Rusijo po njenem napadu na Ukrajino.
Odgovarjamo na vprašanja o tem, kako dogajanje čutimo v Sloveniji in kako kaže za naprej – tako z vidika cene plina kot tudi dobavljivosti.
Kaj se dogaja s tržno ceno plina?
Veleprodajne (borzne) cene plina so na rekordnih nivojih. Trgovec, ki je včeraj kupil plin za prihodnje leto, je zanj na avstrijski borzi CEGH plačal okoli 150 evrov za megavatno uro. To je osemkrat več kot dobro leto dni nazaj in dvakrat več kot ob začetku vojne. Še višje so cene za zadnje letošnje četrtletje, okoli 180 evrov za megavatno uro. Obe ceni sta na madžarski borzi za okoli 10 odstotkov nižji.
Gibanje cene zemeljskega plina za prihodnje leto
CEGH.at
Ali so tako visoke cene problem za slovenska gospodinjstva oziroma podjetja?
Plin v imenu slovenskih gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev na borzi kupujejo trgovci, ki so verjetno glede na geopolitične razmere že pred junijskim strmim porastom cen kupili zadostne količine plina za to zimo. Poleg tega so cene zemeljskega plina regulirane, tako da bodo tudi, če tega niso storili, nosili trgovci. Izjema je Energetika Ljubljana, ki bo predvidoma v prihodnjih mesecih kupovala plin za testni zagon nove plinsko-parne enote za proizvodnjo daljinske toplote. Ta naj bi začela obratovati še to zimo. Četudi bi podjetje moralo plin kupiti po visokih cenah, pa verjetno stroška ne bo (v celoti) prevalilo na 60 tisoč ljubljanskih gospodinjstev. Predsednik vlade Robert Golob je sicer napovedal tudi ukrepe za odjemalce daljinske toplote. Poleg Energetike so trenutne visoke borzne cene plina potencialna težava tudi za del industrije, ki vseh količin ne more kupovati vnaprej, saj njihove potrebe dnevno nihajo.
Kako je trenutno z dobavami plina v Slovenijo?
V podjetju Plinovodi, ki upravlja slovensko plinovodno omrežje in ima s tem vpogled v količine, ki prihajajo v državo prek plinovodnih povezav z Avstrijo, Italijo in Hrvaško, pravijo, da prihajajo vse nominirane količine (to so rezervacije plinovodnih kapacitet za količine, ki so jih pri tujih dobaviteljih naročili naši plinski trgovci). “Prenos plina na naših mejnih povezovalnih točkah s sosednjimi prenosnimi sistemi poteka brez posebnosti,” so nam povedali včeraj popoldne.
Gazprom z današnjim dnem zmanjšuje dobave v Nemčijo. Nemška agencija za energijo poroča, da zmanjšanje dobav na Severnem toku 1 pomeni zmanjšanje dobav iz Nemčije naprej v druge države, tudi Avstrijo. Ali lahko glede na to, da večino plina dobimo iz Avstrije, to kakorkoli vpliva na prihodnje dobave k nam?
Zmanjšanje količin, ki jih Nemčija pošilja Avstriji, pomeni zmanjšanje pretoka plina po avstrijski zahodni dobavni poti, medtem ko Slovenija večino plina dobiva prek avstrijske vzhodne dobavne poti (iz Ukrajine). Avstrijski regulator poroča, da so dobave po tej poti stabilne. Tudi prenos plina iz Avstrije v Slovenijo je po informacijah iz Plinovodov stabilen, v podjetju pravijo, da niso prejeli kakšnega obvestila, ki bi lahko vplival na prihodnji potek dobav. “V danih razmerah ne pričakujemo vplivov dobav po Severnem toku 1 na stabilnost obratovanja avstrijskega prenosnega sistema,” napovedujejo.
Borut Živulović /BOBO
Se naša skladišča kaj polnijo?
Slovenija mora po evropski uredbi o polnjenju skladišč svoje najete kapacitete v Avstriji in na Hrvaškem do 1. novembra napolniti v višini 15 odstotkov povprečne letne porabe plina v zadnjih petih letih. To pomeni okoli 150 milijonov kubičnih metrov. V slovenskem primeru skladišč ne najema država, temveč trgovci. Koliko skladišč najema največji Geoplin in kako polna so, v podjetju ne povedo. Kot pravijo, še ni znano niti, za koliko morajo skladišča napolniti, da bo država izpolnila pogoje evropske uredbe. Obveznosti trgovcev so določene v predlogu novele zakona o oskrbi s plinom, ki pa je kljub temu, da je bilo javne razprave konec pred mesecem dni, vlada še ni obravnavala (po vladni zeleni luči mora predlog seveda še skozi parlamentarno sito). Avstrijski mediji so ta mesec poročali, da Geoplin najema nova skladišča v Avstriji, a tudi njim lokacije in velikosti kapacitet v slovenskem podjetju niso izdali. Avstrijska skladišča so sicer 52-odstotno napolnjena (OMV-jevo 81-odstotno).
Ali ima Slovenija zagotovilo Avstrije in Hrvaške, da bo lahko v vsakem primeru dostopala do svojih skladiščnih kapacitet?
Slovenska podjetja najemajo skladišča v Avstriji in na Hrvaškem. V najbolj črnem scenariju, ko bi plina primanjkovalo povsod, obstaja tveganje, da bi države – kot se je ob začetku pandemije zgodilo z zaščitno opremo – prepovedale izvoz. Sosednja Madžarska je denimo to pred kratkim že storila. V Geoplinu na vprašanje, ali pogodbe z upravljavci skladišč določajo, da nam je dostop do teh zagotovljen tudi v primeru takih – res skrajnih – ukrepov, odgovarjajo: “Podrobnosti komercialnih pogodb so zaupne narave, lahko pa povemo, da dobave potekajo v skladu s pogodbami in tudi v bodoče pričakujemo nemoteno izvajanje pogodbenih določil.”
Za nas je gotovo dobra novica, da so se včeraj članice EU v okviru dogovora za varčevanje s plinom zavezale tudi, da “ne bodo sprejemale odločitev, ki bi ogrožale delovanje skupnega trga in zanesljivost oskrbe”. Infrastrukturni minister Bojan Kumer je v zadnjih dneh večkrat dejal tudi, da si Slovenija prizadeva, da bi z Avstrijo in Hrvaško do jeseni sklenila sporazum o solidarnostni izmenjavi plina (z Italijo ga že ima). Slovenija je obema država nakazala interes, a za zdaj še ni odgovora. Kumer pa je včeraj dobil zagotovilo resornih ministrov obeh držav, da bosta pospešila postopke.
Avstrijska ministrica Leonore Gewessler je sicer v zadnjem času morala avstrijski javnosti večkrat odgovarjati, ali bodo v primeru težav z oskrbo tuji najemniki avstrijskih skladišč lahko dostopali. Med drugim je večkrat javno povedala, da bi na primer za Slovenijo to pomenilo takojšnjo težavo, saj svojih skladišč nima.
Profimedia
Ali v Sloveniji kaj varčujemo s plinom?
V Plinovodih imajo natančen pregled nad odjemalci plina v Sloveniji, ki skupno letno porabi okrog milijardo kubičnih metrov plina. Na vprašanje, ali je kateri od porabnikov v luči pozivov k varčevanju že kaj zmanjšal količine, odgovarjajo, da ne opažajo znatnejših zmanjšanj odjema. Industrija pri porabi dve tretjini plina. Kumer je včeraj dejal, da se bo vlada – glede na bruseljska priporočila za zmanjšanje porabe plina za 15 odstotkov – zavzela, da bi industrija sama “prostovoljno zmanjšala porabo” ter da bi v največji možni meri presedlala na alternativni energent (na primer utekočinjen naftni plin).
Kako realno je torej tveganje, da bi plina pri nas zmanjkalo?
“Če se bo zgodilo samo to, da bo Rusija ustavila dobavo plina, to ne bo pomenilo hudih izzivov za slovensko oskrbo,” je včeraj dejal Kumer in – kot že večkrat do zdaj – zagotovil, da v Sloveniji to zimo ne bo redukcij pri oskrbi gospodinjstev ter drugih zaščitenih odjemalcev (to so na primer javni zavodi). Kaj bo z industrijo, pa ni omenjal. Je pa na sestanku na GZS pretekli petek podjetjem dejal, da “ni realne nevarnosti, da bi zemeljskega plina zmanjkalo”.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje