Kumer zagotavlja, da pozimi ne bo redukcij za gospodinjstva pri oskrbi s plinom

Gospodarstvo 26. Jul 202218:39 > 20:331 komentar
Delite:
Plin, energenti,
Foto: BOBO

V Sloveniji to zimo ne bo redukcij pri oskrbi gospodinjstev s plinom, je po današnjem zasedanju ministrov EU za energetiko, na katerem so se dogovorili o zmanjšanju porabe plina, zagotovil slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Da bi prišlo do motenj pri oskrbi s plinom, bi moralo iti veliko stvari narobe, je poudaril.

“Če se bo zgodilo samo to, da bo Rusija ustavila dobavo plina, to ne bo pomenilo hudih izzivov za slovensko oskrbo,” je poudaril minister Bojan Kumer po današnjem zasedanju ministrov EU za energetiko. To še posebej velja, če bo uredba o zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov do marca 2023, o kateri so se danes dogovorili v Bruslju, dosegla svoj učinek, je dejal.

Po njegovih besedah so se države članice danes zelo jasno zavzele, da je treba narediti več na prostovoljni osnovi oziroma solidarnosti. “Ta pozitiven pristop vseh nas resnično navdaja z optimizmom,” je poudaril. Da bi bila oskrba s plinom v Sloveniji motena, bi moralo “veliko stvari iti narobe”, je še povedal Kumer. Pri tem je naštel prekinitev dobav, res hudo zimo in motnje pri oskrbi terminalov za utekočinjeni zemeljski plin (LNG).

Poleg tega je Slovenija zelo dobro povezana s sosednjimi državami in ima zaradi svoje majhnosti v primerjavi z Italijo, Hrvaško in Avstrijo najmanjši odjem plina. “To pomeni, da se lahko hitro nasloni in oskrbi vsaj ta zaščiteni del, ki znaša približno 20 odstotkov letnega odjema, z ostalimi sistemi,” je povedal. Tako po njegovih besedah ni nobene bojazni, da bi v prihajajoči zimi prišlo do redukcij pri oskrbi gospodinjstev z zemeljskim plinom. “Absolutno ne,” je zatrdil.

Dogovor predvideva 15-odstotno znižanje

Ministri za energetiko članic EU so danes dosegli dogovor o uredbi, ki predvideva 15-odstotno prostovoljno znižanje porabe plina med avgustom letos in marcem 2023 glede na povprečje zadnjih petih let. Vključuje tudi možnost uvedbe obveznega zmanjšanja porabe.

Pri obveznem zmanjšanju bo možnih več izjem, med drugim za otoške in baltske države, pa tudi za tiste, ki so močno odvisne od plina pri proizvodnji elektrike. Pri izjemah je po ministrovih besedah za Slovenijo ključno, da ne vplivajo na to, da bi bila manj konkurenčna pri samem zmanjševanju porabe plina.

Med izjemami bi sicer lahko Slovenija izkoristila tisto, ki določa, da se pri zaščitenih kategorijah ne more prekinjati dobave, je povedal Kumer. Gre za gospodinjstva, zdravstvene in socialne zavode. Ob tem pa še izjemo pri izvzetju plina za proizvodnjo elektrike, je dodal.

Ravno menjava zemeljskega plina z drugimi gorivi pri proizvodnji elektrike bi lahko bil tudi eden v kombinaciji različnih ukrepov, s katerimi bi lahko Slovenija porabo plina zmanjšala za 15 odstotkov. Gospodarstvo pa bi lahko zemeljski plin zamenjalo z utekočinjenim naftnim plinom kot virom energije.

Ravno industrija oziroma gospodarstvo namreč porabita več kot 70 odstotkov vsega zemeljskega plina v Sloveniji. Tako se bo vlada zavzemala predvsem za to, da bi se industrija sama organizirala in porabo omejila na prostovoljni osnovi, je povedal minister.

Bojan Kumer
Foto : Borut Živulović /BOBO

Poleg tega pa je vlada že sprejela priporočila, da javni sektor začne pri sebi, na primer z manj intenzivnim hlajenjem poleti in ogrevanjem pozimi.

Glede morebitnih obveznih ukrepov je minister poudaril, da je treba najprej počakati na odzive na prostovoljni osnovi. O tem bodo v četrtek razpravljali tudi v okviru krizne skupine, ki jo vodi Kumer. “Če vsi ti ukrepi na prostovoljni osnovi ne bodo prijeli, pa bo verjetno treba sprejeti tudi trše prijeme,” je povedal minister. To bo omogočala tudi interventna zakonodaja, ki jo pripravljajo.

Infrastrukturni minister je na zasedanju pohvalil tudi solidarnost Italije, s katero je Slovenija podpisala sporazum o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom.

O podobnem sporazumu se Slovenija pogovarja tudi s Hrvaško in Avstrijo. Hrvaški kolega Davor Filipović ga je obvestil, da je pospešil notranje postopke in da ne vidi ovir, da sporazuma ne bi podpisali do jeseni. Vso podporo pri pospešitvi postopkov za podpis sporazuma pa mu je zagotovila tudi avstrijska ministrica Leonore Gewessler.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar