Vlada je omejila dovoljene drobnoprodajne cene plina za zaščitene odjemalce. "Cilj je ljudem omogočiti življenje in mirnejšo jeseni in zimo," je dejal minister za infrastrukturo Bojan Kumer.
Vlada je omejila dovoljene drobnoprodajne cene plina za zaščitene odjemalce. “Cilj je zamejiti draginjo, zagotoviti nemotene in stabilne dobave plina ter ljudem omogočiti življenje in mirnejšo jeseni in zimo,” je dejal minister za infrastrukturo Bojan Kumer po današnji seji vlade.
“Ne glede na vojno v Ukrajini bodo cene plina torej omejene navzgor in bodo predvidljive,” je dejal. Regulirane cene bodo veljale od 1. septembra letos do 31. avgusta 2023, je dodal.
Zaščiteni odjemalci so gospodinjski odjemalci ter skupni gospodinjski odjemalci, mali poslovni odjemalci, ki imajo letno porabo manjšo od 100.000 kilovatnih ur, ter zavodi, kot so na primer bolnišnice in zdravstveni domovi, dijaški domovi in domovi za starejše, je pojasnil Kumer.
Kakšne bodo cene in prihranki?
Cene bodo omejene na 0,073 evra na kilovatno uro za gospodinjske odjemalce, za ostale zaščitene odjemalce pa bodo najvišje postavke 0,079 evra na kilovatno uro. To so cene brez davka na dodano vrednost, je poudaril.
Ob tem se država odpoveduje trošarinam, davek pa znižuje na nižjo raven, je še pojasnil.
Na letni ravni bo povprečni gospodinjski odjemalec, ki kupuje plin pri cenejših dobaviteljih, prihranil od 90 do 130 evrov oziroma približno deset odstotkov. Tisti, ki imajo sklenjene pogodbe z dražjimi dobavitelji, pa bodo lahko z reguliranimi cenami prihranili od 170 do 675 evrov na leto, kar je od 13 do 37 odstotkov, je povedal Kumer.
Povprečni odjemalec, ki izvaja socialno službo in ima sklenjeno pogodbo pri cenejšem dobavitelju, bo na letni ravni prihranil do 1390 evrov oziroma 11 odstotkov. Če ima sklejeno pogodbo z enim od srednje dragih dobaviteljev, pa bo prihranil okoli 8.700 evrov (44 odstotkov), če kupuje od najdražjega dobavitelja, pa malo manj kot 14.000 evrov (več kot 50 odstotkov), je še navedel minister.
Mali poslovni odjemalci bodo na leto prihranili od 205 do 313 evrov (okoli 10 odstotkov), če imajo sklenjene pogodbe s cenejšimi dobavitelji, oziroma od 350 do 1420 evrov (od 11 do 34 odstotkov), če imajo sklenjeno pogodbo z dražjimi dobavitelji.
Za srednje velike in velike poslovne odjemalce pa vlada še pripravlja drugačne, bolj ciljno usmerjene ukrepe. “Nimajo vsi enakih in enako velikih težav, zato bomo šli skoraj od primera do primera,” je pojasnil Kumer. Ti ukrepi sledijo v drugi polovici avgusta oziroma v prvi polovici septembra, je dodal.
Vlada še ni odločala o energetskih vavčerjih
Ker je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen članicam včeraj predlagala zmanjšanje porabe tega energenta za 15 odstotkov, je vlada pozvala sistemska operaterja, torej Plinovode in agencijo za energijo, da pripravita analizo možnega prostovoljnega zmanjšanja odvzema zemeljskega plina iz omrežja. Vlada bo tudi pozvala plinovode, da skupaj z uvozniki plina in ministrstvom za infrastrukturo pripravi akcijski načrt z različnimi scenariji za opustitev plina iz Rusije do leta 2025.
V boju proti draginji oziroma inflaciji je vlada doslej omejila ceno električne energije za gospodinjske in male poslovne odjemalce, napovedala odkup pšenice in objavo primerjave cen v trgovinah, uvedla regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocest in regulacijo cen dizla na avtocestah. Poleg tega se je vlada odločila podaljšati 50-odstotno znižanje trošarine in za polovico znižati prispevek za obnovljive vire energije.
Minister za delo Luka Mesec je včeraj napovedal, da bo vlada danes odločala tudi o tako imenovanih energetskih vavčerjih oziroma enkratnih pomočeh za najranljivejše skupine prebivalstva. Vndar Mesca, ki danes potuje v New York na dogodek o trajnostnem razvoju, na novinarski konferenci po seji vlade ni bilo. Seja vlade se je sicer začela ob deseti uri, torej je trajala približno šest ur.
Ukrepi za pitno vodo v Istri
Je pa na novinarski konferenci minister za okolje in prostor Uroš Brežan predstavil ukrepe za soočanje s krizo pri vodooskrbi v Istri. “Situacija je res zaskrbljujoča. Pri porabi vode se je treba obnašati skrajno skrbno in varčno” je dejal Brežan, ki se je v torek srečal s pristojnimi na Obali in Krasu ter v Brkinih. Da bi omilili situacijo, bo ministrstvo za obrambo pripravilo načrt dopolnilne oskrbe z cisternami, direkcija za vode pa je že izdala začasno dovoljenje za uporabo vaganelskega jezera in drugih manjših zajetij za druge, predvsem kmetijske rabe. “Če bo treba, bo ministrstvo izdalo sklep, ki bo potrdil program rižanskega vodovoda o prekinitvah dobav. Poleg tega bo, če bo treba, odredilo interventna sredstva v višini do pol milijona evrov za ta namen,” je povedal minister.
Da se situacija, kakršna se je zgodila letos ter v letih 2007 in 2012, pa bo vlada pregledala in dopolnila državni prostorski načrt Suhorce. “Zelo sem zadovoljen, da sem v pogovoru s kraškimi županjami in župani videl, da je vodno zajetje Klariči ena od možnosti, ki se ponuja zunaj tega državneva prostorskega načrta. Tudi zajetje Malni pri Postojni je ena od možnih rešitev,” je dejal Brežan.
“Slovenska Istra je še zadnji del Slovenije, kjer vodooskrba še ni zagotovljena na primerni ravni,” je še poudaril, “v zadnjih desetih letih je Slovenija v vodooskrbo svojega prebivalstva vložila več kot milijardo evrov, Istra pa ostaja ena od črnih točk. Verjamem, da bomo z lokalnimi deležniki prišli do dolgoročne rešitve.”
Stavka v vrtcih in šolah bo plačana
Vlada je danes sprejela tudi sklep, da javnim uslužbencem, ki so 9. marca 2022 sodelovali v splošni stavki na področju vzgoje in izobraževanja, pripada nadomestilo plače. “Stavkovne zahteve Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture ne kršijo določb zakona, ki ureja stavko,” je pojasnila vlada.
Poleg tega je vlada opravila nekaj kadrovskih potez. Matevža Čelika je imenovala na mesto državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo, za vršilko dolžnosti glavnega zdravstvenega inšpektorja je s 24. julijem imenovala Zoro Levačić. Razrešila pa je Natašo Kranjc, generalno direktorico direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Zaradi izpolnjevanja pogojev za upokojitev pa je vlada na njuno prošnjo razrešila dolgoletno glavno inšpektorico za javni sektor Lidijo Apohal Vučković ter generalnega direktorja direktorata za lesarstvo na ministrstvu za gospodarstvo Antona Rajca.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje