Menu Item
Poplavljanje rek, ki je v preteklih dneh zajelo dve tretjini države, poleg uničenih domov in infrastrukture za seboj pušča tudi ogromno škodo v gospodarstvu. Najhuje bo predvidoma v krajih ob Savinji, na Koroškem ter na Škofjeloškem – vsa ta območja so industrijska središča, v poplavah pa so bila močno prizadeta. Gospodarski minister napoveduje subvencioniranje ukrepa čakanja na delo, ki ga ministrstvo za delo že pripravlja, likvidnostna posojila in subvencije.
“Obsežne težave je mogoče pričakovati tudi v gospodarstvu,” po uničujočih poplavah, ki so zadnje dni zajele Slovenijo, ocenjujejo na gospodarskem ministrstvu.
Minister Matjaž Han je po sestanku s predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Turistično-gostinske zbornice Slovenije, Civilne zaščite Republike Slovenije in pristojnih ministrstev napovedal, da bo država prizadetim sofinancirala ukrep čakanja na delo za zaposlene, ki ne morejo delati. “V družbah z veliko škodo se predlaga 100-odstotno subvencioniranje, v tistih, ki so vezane na poškodovane družbe, pa 80-odstotno,” je dejal.
Z interventno zakonodajo in zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč, ki naj bi ga na vladi obravnavali že v prihodnjih dneh, pa bodo bo navedbah ministrstva uveljavljena likvidnostna posojila prek Slovenskega podjetniškega sklada in SID Banke. Pleg tega ministrstvo pripravlja tudi subvencije za nadomestilo poškodovanih strojev, opreme, zalog in izpada prihodka v višini vsaj 60 odstotkov upravičenih stroškov.
Pripravljamo vlogo za pomoč iz solidarnostnega sklada EU
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je takoj po ujmi začelo pripravljati vlogo za nepovratno pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada. Vlogo želijo Evropski komisiji posredovati čim prej, skrajni rok pa je v 12 tednih od nastanka prve škode. “Izkoristili bomo vse možnosti, vključno s predplačilom sredstev,” so napovedali. Iz tega sklada se lahko financira takojšnjo usposobitev infrastrukture in objektov na področju energetike, pitne vode, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja, zagotovitev začasne nastanitve in financiranja reševalnih služb, preventivne infrastrukture in zaščite spomenikov kulturne dediščine, urejanje prizadetih območij ter zdravstveno oskrbo in zaščito prebivalcev na prizadetih območjih, so našteli.
Vir: STA
Po Hanovih besedah bodo od vlade skušali čim prej dobiti zeleno luč, da lahko pripravijo konkretne predloge in da lahko o njih čim prej odloča parlament. “Časovnica je sicer zelo vprašljiva, ne bo tako hitra, kot si lahko nekateri predstavljajo, zato je pomembno, da hitro in konkretno sprejmemo ukrepe,” je po poročanju STA še dejal Han.
Gospodarstvo poroča o škodi
Gospodarska zbornica Slovenije poroča, da so podjetja v zelo različnih situacijah (poplavljeni prostori, razmočena oprema, uničeni stroji), za oceno škode pa je še preuranjeno. Mnogi namreč rešujejo podjetja pred še večjo škodo in se zato še niso odzvali na vprašanja zbornice o višini škode, nekateri pa zaradi izpada elektrike, neprevoznih cest in porušenih mostov sploh nimajo dostopa do lokacij podjetij. Podjetja opozarjajo, da je najbolj pomembno, da se čim prej vzpostavijo prometne povezave, pontonski mostovi in podobno.
Obrtna zbornica Slovenije poroča, da je stanje najhujše v Ravnah na Koroškem, Črni na Koroškem, Slovenj Gradcu, Kamniku, Mozirju, Celju, Laškem, Škofji Loki, kjer je prizadetih od 3.000 do 3.500 majhnih in srednje velikih podjetij.
Trgovinska zbornica Slovenije poroča, da zaradi različnih razlogov (poplavljenost trgovinskih objektov, skladišč, poplava cest in onemogočena logistika, izpadi električne energije in nezmožnost prihoda zaposlenih na delo) ne obratujejo 4 večji trgovski objekti, 60 srednjih objektov in 90 manjših objektov. Škodo na objektih še ocenjujejo, bo pa ta zajemala tudi uničeno blago, ki ne bo več primerno za prodajo.
Turistično gostinska zbornica Slovenije še ni uspela pridobiti grobe ocene škode, poudarjajo pa, da se v turistično zelo intenzivnem delu države izgublja najboljši del sezone. Ocenjujejo, da bo poslovna škoda izjemna, saj slovenski turizem avgusta praviloma ustvari približno 500 milijonov evrov prihodkov. Izpad bo velik zaradi evakuacij in predčasnih odhodov gostov, odpovedi že potrjenih rezervacij v naslednjih dneh, uničene infrastrukture ali otežene dostopnosti in izpada prihoda novih gostov v prihodnjih tednih.
Savinjska dolina, Škofja Loka, Žiri …
“Ogromna škoda bo v Savinjski dolini, ki ji bo treba zagotoviti finančne in tudi človeške vire za pomoč, saj so uničene cestne povezave, podrti mostovi in druga infrastruktura,” ocenjuje Marko Lotrič, predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije ter predsednik državnega sveta.
Močno poškodovano je podjetje BSH v Nazarjah, je dejal in dodal, da je bil zjutraj v stiku z direktorjem. Podjetje je v soboto obiskala predsednica Nataša Pirc Musar.
“Škode bo za več deset milijonov evrov,” je danes za Finance dejal direktor BSH Boštjan Gorjup in dodal, da se šele prebijajo do prvih strojev, ki so v mulju. Podjetje skupaj z dobavitelji zaposluje pet tisoč ljudi. Popolnoma uničena je po besedah Bogomirja Straška tudi proizvodnja KLS Ljubno, ki ima okoli 250 zaposlenih.
Lotrič je omenil še območje Škofje Loke in Žirov, kjer predvsem zaradi prekinjenih prometnic stoji proizvodnja.
Mnoga podjetja so v teh dneh prilagodila proizvodnjo: Tab Mežica je delavce pozval, naj ne hodijo na delo, družba Tesnila GK s Prevalj je kolektivni dopust podaljšala do jutri.
Iz Slovenske industrije jekla (SIJ) sporočajo, da so jo na Koroškem dobro odnesli, saj so delavci, gasilci in civilna zaščita preprečili, da bi se voda razlila po območju obrata. Meža je sicer poplavila kovačnico SIJ Metala Ravne in laboratorije v družbi SIJ Ravne Systems, kje škodo še ocenjujejo. V koroških družbah bodo v naslednjih dneh poskušali postopoma zagnati proizvodnjo, kar bo odvisno od razpoložljivosti zaposlenih in pretočnosti infrastrukture. Na Jesenicah pa so v pripravljenosti, ker je eden njihovih obratov blizu Koroške Bele, ki ji grozi plaz. Razmišljajo o dodatni pomoči zaposlenim, več naj bi bilo znanega v prihodnjih dneh.
Medtem so jo v Selški dolini, kjer so sedeži podjetij Domel, Niko, pa tudi Lotrič meroslovje, podjetje družine Lotrič, dobro odnesli, nam je dejal Lotrič in pohvalil tudi preventivno ukrepanje občine.
Polmilijonska škoda v Cinkarnini enoti v Mozirju
Cinkarna Celje, ki kotira na Ljubljanski borzi, je danes delničarje in javnost obvestila, da je v njeni poslovni enoti v Mozirju, ki proizvaja praškaste lake in barvne koncentrate (tako imenovane masterbatche), poplavilo del proizvodnih ter skladiščne prostore (fotografije zgoraj).
Na osrednji lokaciji v Celju medtem niso utrpeli škode.
Gospodarsko škodo na uničenih zalogah surovin in gotovih izdelkov v Mozirju družba ocenjuje med 510 in 620 tisoč evrov, medtem ko ostale škode še ni mogoče oceniti, bo pa predvidoma manjšega obsega, pravijo.
Družba bo proizvodnjo po pregledu linij in odpravi okvar na nekaj elektromotorjih in črpalkah ponovno poizkušala zagnati že danes. Za dobave iz tega obrata pa je razglasila stanje višje sile. Do vzpostavitve normalnih razmer in nadomestitve izgubljenih zalog bodo odpreme zamujale oziroma bodo manjše od naročenih, sporočajo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje