V Centru za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan od lanske jeseni pripravljajo prvo posodobitev nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki je temeljni dokument energetske politike v Sloveniji. Okvirni rok za prvi osnutek prenove je bil 1. marec, a dokumenta še ni. Na ministrstvu pravijo, da se je priprava zamaknila, ker se je že pred tem zamaknila javna razprava. O tem, kdaj bo dokument spisan, je pred dnevi poizvedoval predstavnik francoskega EDF, ki je eden od kandidatov za gradnjo NEK 2.
Pred enim tednom je francoska veleposlanica v Sloveniji Florence Levy na kosilu gostila Silva Škornika z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, svetovalca direktorja v Gen energiji Martina Novšaka in Igorja Jenčiča, vodjo Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo (ICJT) na Institutu Jožef Stefan.
Levy je sprva na kosilo povabila generalnega direktorja Direktorata za energijo Hinka Šolinca, ker je bil ta službeno odsoten, pa je namesto njega prišel Škornik. Na francoski strani je poleg veleposlanice in članov njenega osebja na srečanje prišel še Frederic Mazallon iz francoskega državnega podjetja EDF. Gre za podjetje, ki gradi jedrske elektrarne in je eden od treh kandidatov za gradnjo drugega bloka krške nuklearke (NEK 2).
Kaj je zanimalo Francoze?
Kot smo pisali, ponudniki jedrske tehnologije zadnje čase redno trkajo na vrata ministrstva s ponudbami za NEK 2. A tokrat je Francoze zanimal naš proces posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga je vlada napovedala septembra lani.
Prenovo leta 2020 sprejetega NEPN pripravlja Center za energetsko učinkovitost IJS, ki ga vodi Stane Merše. V tem dokumentu bo med drugim opredeljeno, kako bomo dosegali cilje glede razogljičenja energetike in zagotavljanja energetske samooskrbe – in kakšna bo pri tem vloga jedrske energije. EDF je, kot rečeno, skupaj z ameriškim Westinghousom in južnokorejskim KHNP v igri za gradnjo drugega bloka krške nuklearke. Če se Slovenija zanj seveda odloči.
V trenutno veljavni različici NEPN imamo zapisano, da lahko Slovenija doseže podnebno nevtralnost vsaj z dvema scenarijema, in sicer z ambicioznim jedrskim scenarijem in ambicioznim scenarijem z uporabo sintetičnih plinastih goriv (metana). Oba scenarija vključujeta velik obseg obnovljivih virov energije (OVE). V načrtu piše tudi, da je eden od ciljev Slovenije pripraviti “ekonomske in druge strokovne analize, na podlagi katerih bo mogoče najpozneje do leta 2027 sprejeti odločitev glede izgradnje nove jedrske elektrarne”.
Na ministrstvu so nam pojasnili, da je Francoze na kosilu prejšnji teden zanimalo, kakšni postopki v zvezi s prenovo NEPN se izvajajo in kdaj bodo končani. Na vprašanje, ali so ob tem izrazili tudi kakšna pričakovanja, so nam odgovorili, da jih niso. Dodali so, da je pogovor tekel predvsem o aktualnih energetskih temah zaradi vojne v Ukrajini, pričakovanjih glede razvoja na področju OVE v Sloveniji in naših dosedanjih izkušnjah z jedrsko elektrarno.
Preberite še: Je pod to vlado projekt JEK2 res zastal?
Francoski EDF se poleg ameriškega Westinghousa in južnokorejskega KHNP zanima za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Slovenija naj bi se o gradnji odločala na referendumu leta 2026 ali 2027.
Prvi osnutek bi že moral biti na ministrstvu, a ga ni
Priprava dokumenta pa se zamika. Vlada je lani izdelala precej natančno časovnico sprejema dokumenta, po kateri bi moral Center za energetsko učinkovitost IJS prvi osnutek pripraviti do 1. marca. Prvi osnutek bi tako že moral biti na ministrstvu, a ga ni.
Na ministrstvu zdaj pravijo, da gre za okvirno časovnico in da se časovnica zamika, ker je pred začetkom pisanja posodobitve izvedeno posvetovanje s splošno in strokovno javnostjo trajalo dlje, kot so predvidevali. Poudarjajo, da pri pripravi prvega predloga posodobitve NEPN aktivno delajo. Pravijo pa, da gre za izjemno kompleksen in zahteven modelski proces.
Prvi osnutek, ki bo interne narave, bo predvidoma pripravljen do konca meseca. Predvidoma v aprilu sledi javna razprava, na podlagi katere naj bi še to pomlad dobili drugi osnutek, jeseni pa še tretjega. Potem sledi daljše obdobje regionalnega posvetovanja, v okviru katerega naj bi se glede posodobitve NEPN posvetovali tudi s sosednjimi državami članicami. Spomladi prihodnje leto naj bi nato sprejeli četrti osnutek, ki bi ga do konca junija tudi potrdili. Do takrat ga moramo namreč poslati Evropski komisiji v potrditev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!