70 odstotkov Slovencev bi investiralo v sončno elektrarno, a kam jo priključiti?

Slovenija 28. Sep 202219:239 komentarjev

Slovenija si bo zadala ambiciozne cilje in povečala delež obnovljivih virov energije, napoveduje vlada Roberta Goloba, ki stavi predvsem na pospešek pri sončni in vetrni energiji. Prebivalci so temu naklonjeni, kaže raziskava, ki so jo izvedli v sklopu priprave prenovljenega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Toda kam sončne elektrarne, ki bi jih prebivalci imeli, priklopiti? Pristojni kot "alarmantno" ocenjujejo stanje na področju razvoja elektrodistribucijskega omrežja. To bo zaradi premajhnih vlaganj kmalu postalo glavno ozko grlo zelenega prehoda v Sloveniji. Prvi preizkus zanj bi lahko bila že letošnja kurilna sezona.

Slovenija si je, tako kot druge države Evropske unije (EU), svojo pot energetske preobrazbe zastavila v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), ki predvideva cilje in ukrepe do leta 2030. Zadnji NEPN, ki ima letnico 2020, je treba posodobiti, saj so cilji EU glede zelene preobrazbe zdaj precej bolj ambiciozni. Poleg tega pa so se okoliščine zaradi vojne v Ukrajini povsem spremenile in se Evropa ne namerava več zanašati na ruski plin. Zemeljski plin je do letos veljal za energent, ki je sicer fosilno gorivo, vendar manj škodljiv od premoga, in naj bi zato bil primeren za prehodno obdobje.

Danes so avtorji načrta predstavili podatke o tem, kako (ne)uspešna je bila Slovenija pri doseganju dozdajšnjih ciljev, in začrtali nadaljnjo pot do leta 2030. NEPN nameravajo prenoviti skupaj s strokovno in širšo javnostjo, zato vse vabijo k sodelovanju (tudi s to spletno anketo). NEPN in njegovo izpolnjevanje je hkrati akcijski načrt, na podlagi katerega bo Slovenija ukrepala v prihodnjih sedmih letih, in pogoj za črpanje milijonskih evropskih kohezijskih sredstev. Povedano drugače, EU na podlagi teh načrtov ugotavlja, kako “pridno” države izpolnjujejo zastavljene cilje.

Slovenija si ni zadala zelo ambicioznih ciljev, a na nekaterih področjih (podrobneje spodaj) ni dosegla niti teh. “Cilji bodo višji, dokument bo še bolj ambiciozen,” je danes ob javni predstavitvi prenove dokumenta napovedal infrastrukturni minister Bojan Kumer in poudaril, da je cilje lahko zapisati, najpomembneje pa bo načrt izvesti. Cilji bodo merljivi in določeno bo, kdo mora kdaj kaj narediti.

Ciljev nismo dosegli, zato smo jih “kupili” od Čehov

Slovenija je precej uspešna pri doseganju nekaterih ciljev, med njimi energetske učinkovitosti. Končna poraba energije je bila leta 2020 z 51,6 teravatne ure (TWh) že pod ciljem za 2020 (59,5 TWh) in tudi ciljem za 2030 (54,9 TWh). V zadnjih letih smo pospešili predvsem energetske prenove stavb. Raba končne energije v stavbah je bila tako leta 2020 za 21 % nižja kot leta 2005, emisije toplogrednih plinov iz tega vira pa nižje za 55 %.

Zelo neuspešni pa smo pri doseganju deleža uporabe obnovljivih virov energije (OVE). V trenutnem načrtu je cilj Slovenije do leta 2030 priti do 27 odstotkov v končni rabi energije (na ravni EU 32 odstotkov). V prenovljenem načrtu bo cilj višji, koliko višji pa ministrstvo ne more napovedati. Na ravni EU je zastavljen pri 40 odstotkih, ob upoštevanju sedanjega razmerja bi lahko bil za Slovenijo okrog 35 odstotkov.

Vmesni cilj, ki si ga je zadala Slovenija, je 25-odstoten delež obnovljivih virov v končni rabi energije do leta 2020. Tega cilja nismo dosegli. Prišli smo do 24,1 odstotka, ostali delež pa smo “dokupili” od Čehov. Češka je namreč zastavljene cilje presegla, zato nam je lahko manjkajoči delež “prodala”. Plačali smo ji okrog pet milijonov evrov.  Vendar te energije iz čeških OVE nismo zares dobili, šlo je le za statistični prenos, pri katerem se je Sloveniji delež OVE na papirju povečal, Češki pa zmanjšal. “Namesto da bi s tem denarjem postavljali sončne elektrarne pri nas, to počnejo na Češkem,” je danes na posvetu opozoril govornik iz občinstva.

Foto: N1
Foto: N1

Pri tem je treba upoštevati še to, da je razlog, da smo sploh prišli do 24,1 %, precej manjša poraba energije v letu 2020, ki ni bila posledica naših prizadevanj, ampak epidemije. Medtem ko smo v epidemičnem letu doma proizvedli več kot 92 % energije, je letos, ko gre gospodarstvu bolje, proizvodnji elektrike pa slabo (predvsem zaradi hude suše, ki je zmanjšala proizvodnjo hidroelektrarn, nekatere pa celo ustavila), v prvi polovici leta domača proizvodnja električne energije pokrila le 74,4 odstotka porabe. Še slabše bo prihodnji mesec, ko bo zaradi remonta jedrske elektrarne Slovenija kar 55-odstotno odvisna od uvoza elektrike.

Da bo papirnemu prilagajanju naredila konec in odločno stopila na pot povečevanja lastnih obnovljivih virov, zdaj obljublja vlada in v njenem imenu minister Kumer. “Konec je časov, tudi v politiki, ko se izgovarjamo drug na drugega,” je obljubil.

Slovenci imajo radi obnovljive vire

V sklopu priprave prenovljenega NEPN je Inštitut Mediana izvedel raziskavo in med prebivalci (na reprezentativnem vzorcu tudi po regijah) preveril, kako naklonjeni so različnim virom energije. Največ podpornikov med viri imata sonce (78 %) in veter (76 %), pa tudi voda. Gradnjo novih hidroelektrarn podpira 51 % vprašanih, izrecno pa ji nasprotuje 7 %. Gradnjo (nove) jedrske elektrarne aktivno podpira 35 %, nasprotuje ji 24 %, ostali pa so nevtralni. Nove termoelektrarne bi podprlo le 5 % vprašanih, 66 % pa jim nasprotuje.

Prebivalce so vprašali tudi, ali bi se strinjali, da se elektrarna na obnovljive vire energije postavi v njihovi bližini. Če ne bi imeli s postavitvijo nobenih stroškov, bi se jih 63,9 % strinjalo s postavitvijo hidroelektrarne v bližini, 68,7 % z vetrnicami in 82,7 % s sončno elektrarno.

Velik delež vprašanih bi bil pripravljen v elektrarno na enega od obnovljivih virov tudi soinvestirati, če bi potem od tam dobival elektriko. 38,7 % v hidroelektrarno, dobra polovica oziroma 51,3 % v vetrno in 71,8 % v sončne panele na svoji strehi ali drugje v bližini doma.

Kaj pa omrežje?

Vlada Roberta Goloba je prejšnji teden predstavila zakon, ki bo omogočil hitrejše umeščanje predvsem sončnih, pa tudi vetrnih elektrarn v prostor. Prebivalci si sprememb očitno želijo, zatakne pa se pri omrežju. “Pri sončni energiji imamo največji potencial, hkrati pa največji manko, ki smo ga pridelali v preteklih letih, celo desetletju. Mnogo mailov, SMS-ov, klicev državljank in državljanov doživljam, ko si želijo postaviti sončno elektrarno kot najcenejši čisti vir, pa ga ne morejo priključiti na distribucijsko omrežje,” je dejal minister Kumer. “Ves ta manko moramo nasloviti, ga ustrezno ubesediti v dokumentu, predvsem pa ga izvajati. Temu se že posvečamo,” je poudaril.

Da je stanje na področju izvajanja, oziroma bolje rečeno neizvajanja ukrepov razvoja elektrodistribucijskega omrežja, alarmantno, opozarja tudi analiza doslej izvedenih ukrepov NEPN. Po načrtu bi morali povečati tako finančne kot tehnične in človeške vire pri vlaganjih v elektrodistribucijska omrežja, a se ti ne le niso povečali, ampak so se celo zmanjšali. “Da bi bilo omrežje vzdržno in bi sledilo vse večji porabi, bi morali vlaganja povečati za dvakrat ali celo trikrat,” je prepričan Stane Merše z Instituta Jožef Stefan, ki je vodilni partner konzorcija pripravljavcev NEPN. Pravi, da bo omrežje kmalu postalo glavno ozko grlo zelenega prehoda v Sloveniji, na prvi preizkušnji pa bi lahko bilo že v letošnji zimi. “Beremo, da so ljudje v strahu pred plinsko krizo  pokupili električne radiatorje in infrardeče panele. Prav tako se povečuje raba toplotnih črpalk in tudi električnih avtomobilov,” pojasnjuje Merše. Pravi, da elektrike ne bo kar zmanjkalo, lahko pa, sploh v mrzlih dneh, ko bo poraba naenkrat velika, lokalno pride do izpadov omrežja.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar