Konec tega tedna naj bi bilo jasno, ali bo Evropska komisija omejila cene plina. Evropska in tudi slovenska industrija nestrpno čakata na dogovor Bruslja in držav članic, saj so cene energentov pomembna neznanka v poslovnih načrtih za prihodnje leto. Industrija, ki ji je vlada naložila celotno breme varčevanja s plinom in elektriko, medtem prehaja na druge energente in se pripravlja tudi na črn scenarij motenj v oskrbi, pri čemer pa si nekatera podjetja želijo jasnejše komunikacije.
Čeprav so del elektrike zakupila, ko je bila ta še poceni (torej do lanskega poletja), slovenska industrijska podjetja danes v večini že plačujejo po več sto evrov za megavatno uro. Industrijsko podjetje s 150 zaposlenimi – imena na željo sogovornika iz tega podjetja ne navajamo – od lanskega novembra plačuje po 250 evrov za megavatno uro. To pomeni, da bo letos njegov strošek elektrike petkrat višji kot v letu 2020.
Prihodnje leto bi lahko – če ne bo posegov v trg – stroški energentov močneje zarezali v poslovne izide. Borzne cene elektrike za prvo četrtletje prihodnjega leta na madžarski borzi Hudex so se letos (resda le kratek čas) dvignile tudi do 1.000 evrov za megavatno uro, vse od junija pa so nad 300 evrov za megavatno uro. Trenutno so pri 500 evrih za megavatno uro. Cene plina so pri 160 evrih za megavatno uro.
PV 🇸🇮 dr. Robert Golob: "Ne sklepajte nobenih pogodb za prihodnja leta do konca tega meseca, ker bodo pogoji kmalu bolj ugodni. Konec meseca oktobra bo znan nov regulatorni okvir EU za vse energente. Do takrat so cene previsoke in bodo, ko bo okvir sprejet, padle." pic.twitter.com/fLDen5ur1X
“Gospodarstvo je v določeni meri vajeno nenehnih izzivov, nenehno spreminjajočih se tržnih razmer, pandemije in drugih neznank v enačbi. Trenutne krize takšnih razsežnosti, ki jo občuti predvsem gospodarstvo v EU in ki mu zaradi podivjanih cen energentov na globalnih trgih izjemno upada konkurenčnost, pa ni predvidel nihče,” so trenutne razmere orisali v Steklarni Hrastnik, ki jo vodi Peter Čas. Politika obljublja, da bo na evropskem nivoju zajezila za marsikatero podjetje nevzdržne cene plina, s tem pa bi posredno umirili tudi cene elektrike. Ukrepi naj bi bili sprejeti konec tega tedna, na vrhu EU.
A dogovora med članicami za zdaj ni. Po poročanju različnih medijev omejitev cen podpira večina držav EU, niso pa poenotene, kateremu plinu bi omejile ceno (samo ruskemu plinu, samo plinu za proizvodnjo elektrike ali morda tudi utekočinjenemu zemeljskemu plinu (LNG) ipd.). Po včerajšnjem poročanju Reutersa naj bi se nekatere države, ki močno podpirajo kapico, celo bale, da Bruselj na koncu ne bo predlagal ničesar.
Komisija je nazadnje, kot smo pisali, predlagala kapico na ruski plin in plin za proizvodnjo elektrike, v trenutni različici osnutka dokumenta za vrh voditeljev EU pa naj bi bilo (ponovno) navedenih več možnih ukrepov. Poleg prej omenjenih tudi dinamični cenovni koridor, ki naj bi prinesel omejitev cen vseh veleprodajnih transakcij. Slovenija podpira omejitev cen vsega uvoženega plina. Pri tem pa Evropska komisija ves čas poudarja, da vsakršna kapica prinaša tudi potrebe po dodatnem varčevanju pri porabi.
Žiga Živulović jr./BOBO
Varčujejo, a ponekod tudi zmanjšujejo proizvodnjo
Medtem podjetja že sprejemajo ukrepe, da zmanjšajo “težo” energentov, ki pritiskajo na njihov poslovni izid. Kjer je to mogoče, prehajajo na druge energente (na primer kurilno olje ali utekočinjeni naftni plin) ter zmanjšujejo porabo plina in elektrike. V Steklarni Hrastnik sicer opozarjajo, da se to ne more zgoditi čez noč in da ne nazadnje to ni odvisno samo od njih. “Intenzivno iščemo alternativne rešitve. Vsekakor pa za uvedbo nadomestnih rešitev in s tem prilagoditev celotnega proizvodnega procesa potrebujemo dovolj časa – minimalno pol leta. Pri tem pa je treba računati na velik finančni vložek za investicijo in možnosti dobave alternativ ter dobavne roke, nezanemarljiva ovira pa so tudi pridobitve vseh potrebnih okoljevarstvenih dovoljenj ter upoštevanje trenutno veljavne zakonodaje in uredb EU.”
V Slovenski industriji jekla (SIJ) so prilagodili obratovanje agregatov, ki so pri njih največji porabniki električne energije.
Kako močan je ta trend, še ni jasno. Zadnji statistični podatek o industrijski proizvodnji je za julij in kaže, da se je proizvodnja od začetka leta do konca leta povečala za 2,5 odstotka (glede na lani). Za primerjavo, v Nemčiji se je proizvodnja v energetsko intenzivnih panogah od februarja do avgusta skrčila za 8,6 odstotka.
Da bi preprečili stečaje podjetij, v gospodarskih združenjih pozivajo k uvedbi ukrepa subvencioniranja čakanja na delo po vzoru tistega iz koronakrize. Premier Golob je na enem od srečanj z gospodarstveniki dejal, da naj bi bil ukrep pripravljen do konca tega meseca.
Smo dovolj varčni?
Poraba elektrike v Sloveniji se ob krčenju proizvodne aktivnosti zmanjšuje. Avgusta in septembra je bila medletno manjša za sedem odstotkov. Na uradu za makroekonomske analize ugotavljajo, da manjša poraba po njihovi oceni “izhaja predvsem iz industrijskega dela porabe kot posledica visokih cen elektrike, zaradi katerih so nekatera podjetja, zlasti v energetsko intenzivni industriji, omejila proizvodnjo, lahko pa tudi prilagodila proizvodne procese v smeri večje energetske učinkovitosti”.
Poraba plina je bila avgusta manjša za 14 odstotkov, septembra pa za 11 odstotkov (spodaj podatki), pri čemer je Termoelektrarna Šoštanj z zagonom plinskega bloka prihranek zmanjšala za pet odstotnih točk. Enajst odstotkov je manj od evropskega cilja 15-odstotnega prihranka pri porabi. Ker tega ne avgusta ne septembra nismo dosegli, bomo morali v prihodnjih mesecih privarčevati več.
Z decembrom bo začela veljati še zaveza za varčevanje z elektriko. Članice bodo morale zmanjšati porabo elektrike v konicah za pet odstotkov, prostovoljno pa še celotno porabo elektrike za deset odstotkov. Načrt, kako to doseči, je po informacijah iz vrst distributerjev še v izdelavi.
Zaradi velike uvozne odvisnosti pri plinu in tudi elektriki, kjer se je ta povečala po nedavnem stebrnem udaru v velenjskem premogovniku, pa je to zimo tudi povečano tveganje motenj v oskrbi z elektriko. Zadnje tedne so večkrat omenjene redukcije, ki jih Slovenija ni imela več deset let. Tudi zdaj je možnost, da se to zgodi, majhna, moramo pa biti pripravljeni, pravijo pristojni. “Če bi se stanje v Evropi drastično poslabšalo, bi moral Eles poseči v omrežje in aktivno ‘gladiti’ konice porabe elektrike,” je v intervjuju za N1 dejal šef Elesa Aleksander Mervar.
V primeru motenj bi najprej (pred gospodinjstvi in kritično infrastrukturo) izklapljali industrijske odjemalce. Infrastrukturni minister Bojan Kumer je pred dvema tednoma v intervjuju za Dnevnik dejal, da bi bile med prvimi v vrsti za odklop jeklarne in steklarne. Na vprašanje, ali torej obstaja seznam oziroma prednostni vrstni red, so nam na ministrstvu pojasnili: “Distribucijske družbe imajo izdelane postopke izklapljanja v takšnih primerih. /…/ Tudi železarne, Talum in steklarne so v te postopke vključeni, še prav posebej zaradi svojih posebnih tehnoloških posebnosti in zaradi velike moči odjema.”
A v Steklarni Hrastnik so bili nad izpostavljanjem steklarn presenečeni. “Dopuščamo možnost, da na ministrstvu niso v celoti seznanjeni z zakonitostmi delovanja steklarske panoge in tem, kaj pomenijo večje redukcije oziroma prekinitve dobave ključnih energentov za podjetje, kot je Steklarna Hrastnik, ki drugače kot 24 ur dnevno in 365 dni v letu ne more obratovati,” so zapisali v odgovoru za N1. Mervar je sicer v intervjuju za N1 dejal, da “je treba biti pri industrijskih porabnikih pazljiv in jim elektriko v čim krajšem času spet priklopiti, sicer je lahko kakšna oprema nepovratno uničena”, ter da imajo na Elesu vse posebnosti zabeležene.
V Steklarni Hrastnik računajo na pravočasno komunikacijo o morebitnih ukrepih. “Verjamemo, da bodo na ministrstvu (pa tudi vsi distributerji) vsa dodatna pojasnila in predvidene postopke s tako ključnimi deležniki, kot je tudi naša steklarna, komunicirali direktno ter predvsem ažurno.” V Impolu so nedavno za Bloomberg Adrio podobno opozorili za plin: “Pomembno bi bilo vedeti, kakšni so državni načrti v primeru zmanjšanih dobav zemeljskega plina. Tukaj bi apelirali na odgovorne osebe, naj ne omejujejo gospodarstva, saj bomo s tem negativne posledice čutili v vsej družbi.”
Profimedia
Steklarske peči so posebne, saj jih po ustavitvi ni več mogoče zagnati (na fotografiji peč iz ene od beneških steklarn). Tega se zavedajo tudi v Elesu. Aleksander Mervar je v intervjuju za N1 dejal, da je “treba biti pri industrijskih porabnikih pazljiv in jim elektriko v čim krajšem času spet priklopiti, sicer je lahko kakšna oprema nepovratno uničena”.
Kot so nam povedali na ministrstvu, zakonodaja določa, da morajo operaterji industrijske uporabnike o morebitni uvedbi omejitev obvestiti najmanj osemnajst ur pred začetkom izvajanja.
V SIJ pravijo, da bi bile problem dolgotrajne in nenapovedane prekinitve dobav energentov. “V skupini SIJ se zavedamo tveganj glede motenj pri dobavi energentov v času energetske krize. Tesno sodelujemo s sistemskim operaterjem, si izmenjujemo potrebne informacije in iščemo najbolj optimalne rešitve,” pravijo in dodajajo, “pričakujemo, da bo vlada izkazala razumevanje za gospodarstvo in zaščitila industrijo.”
Iz Steklarne Rogaška pa so nam sporočili, da spremljajo razmere. “Sprejeli smo in že izvajamo ukrepe za zmanjšanje porabe energije in emisij. Pripravljene imamo različne scenarije, tudi za pomanjkanje električne energije.”
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje