Menu Item
Krka je od začetka vojne v Ukrajini izgubila petino borzne vrednosti. V Rusiji in Ukrajini je lani ustvarila približno 430 milijonov evrov ali dobro četrtino prodaje. Rusija je zanjo največji, Ukrajina v zadnjih letih najhitreje rastoči trg. Danes pa je sporočila, da na podlagi hitrih sprememb in njihove nepredvidljivosti v tem trenutku ni mogoče zanesljivo oceniti vpliva trenutnega stanja na njeno poslovanje v letu 2022.
Krka je lani z 1,56 milijarde prihodkov dosegla največjo prodajo v zgodovini, delnica je v letu dni pridobila 29 odstotkov, je konec januarja v oceni lanskih rezultatov dejal šef novomeškega podjetja Jože Colarič. Ta je lani dobil tudi nov šestletni mandat.
A vojna v Ukrajini in sankcije zahodnih držav proti Rusiji vnašajo veliko negotovosti. V Krki so nam tako konec februarja kot ta ponedeljek na vprašanja, ali in kako občutijo dogajanje, odgovorili, da poslujejo v skladu z načrti – ti za letos predvidevajo nadaljnjo rast prodaje na 1,61 milijarde evrov in 300 milijonov evrov dobička – in da spremljajo dogajanje.
Vojna “odpihnila” 15 mesecev rasti
Dogajanje na Ljubljanski borzi pa nakazuje, da je konflikt vsaj začasno načel zaupanje vlagateljev. Delnica podjetja je bila včeraj ob koncu trgovanja vredna 86,8 evra. V treh tednih vojne je izpuhtelo 15 mesecev stabilne rasti vrednosti delnice med pandemijo. Še sredi januarja je bila vredna 120 evrov, dan pred rusko invazijo na Ukrajino je trgovanje končala pri 103,5 evra, zdaj je, kot napisano, 86,8 evra. Od začetka vojne je tržna kapitalizacija podjetja tako upadla s 3,4 na 2,85 milijarde evrov (za slabo petino). To je slaba novica za Krkine lastnike, med katerimi je poleg državnih podjetij še 579 drugih podjetij in 45.700 fizičnih oseb iz Slovenije. Tuji skladi in vlagatelji imajo v lasti 23 odstotkov delnic.
Kot rečeno, so v podjetju do zdaj precej na kratko odgovarjali na vprašanja, ali bosta Putinov vojaški desant na Ukrajino in protiudarec Zahoda vplivala na letošnje poslovanje Krke. Deloma je morda razlog v tem, da je bila Krka zadnjih 14 dni v tako imenovanem tihem obdobju, ko naj podjetje delničarjem ne bi razkrivalo dodatnih informacij (to obdobje imajo pred vsako predstavitvijo rezultatov). Danes pa je Krka predstavila nerevidirane rezultate za lani in pojasnila tudi učinke vojne.
Kot so pri Krki zapisali v poročilu, glede na hitre spremembe in njihovo nepredvidljivost v tem trenutku ni mogoče zanesljivo oceniti vpliva trenutnega stanja na njihovo poslovanje v letu 2022, prav tako ne morebitnih dolgoročnih posledic. “Krka ima močno kapitalsko strukturo, ustvarja robusten denarni tok iz poslovanja in je brez finančnega dolga, zato uspešno poslovanje na daljši rok ni ogroženo. Uprava družbe pozorno spremlja dogodke in izvaja vse potrebne aktivnosti za zagotovitev kontinuitete poslovanja v omenjenih državah ter sprejema ukrepe za obvladovanje operativnih tveganj in zmanjšanje morebitnega negativnega vpliva na poslovne rezultate,” so zapisali in dodali, da bo uprava morebitne spremenjene napovedi za poslovno leto 2022 pripravila in jih javno objavila, ko bo in če bo mogoče bolj zanesljivo oceniti kratkoročne in dolgoročne posledice razmer.
Agencija za trg vrednostnih papirjev je prejšnji teden vsem borznim družbam priporočila, da o učinkih vojne na poslovanje obvestijo delničarje – ali v redni objavi ali pa v okviru objave medletnih rezultatov. Telekom Slovenije, Sava Re, Zavarovalnica Triglav so to že naredili. V nadaljevanju pojasnjujemo, kako zelo je Krka odvisna od ruskega trga.
1. Močna proizvodna enota
Na industrijskem območju mesta Istra severozahodno od Moskve ima tovarno s približno dva tisoč zaposlenimi (na fotografiji zgoraj). “Tovarna deluje nemoteno. Razmere so kompleksne, česar pa smo v tem delu sveta vajeni že iz preteklosti. Pozorno spremljamo dogajanje in se spremenjenim razmeram po potrebi prilagajamo,” so nam na vprašanje, ali dogajanje vpliva na proizvodnjo v Rusiji, v ponedeljek odgovorili s Krke.
V ruski tovarni Krka proizvede več kot tri četrtine izdelkov, ki jih proda na ruskem trgu (to je pomembno, ker ima s tem v Rusiji status domačega proizvajalca, tem pa vlada Vladimirja Putina omogoča ugodnejše pogoje poslovanja). V zadnjem finančnem poročilu januarja letos pa je omenjala, da bo v naslednjih letih proizvodne in laboratorijske zmogljivosti še povečala. “Naložba je ocenjena na 35 milijonov evrov, v letu 2021 smo zanjo namenili 5,7 milijona evrov,” so zapisali.
2. Najpomembnejši prodajni trg
Rusija je obenem Krkin največji in najpomembnejši prodajni trg, Ukrajina pa zadnja leta najhitreje rastoč. V obeh državah skupaj je farmacevtska družba lani ustvarila 430 milijonov evrov prihodkov, kar je dobra četrtina njenega celotnega prometa. Kljub vojni pa Krka v Rusiji tudi za prvo letošnje četrtletje načrtuje rast. Dosegla naj bi 79,9 milijona evrov prodaje, kar je malo več kot lani (79,4 milijona evrov). V času, ko je Ukrajina sredi vojne vihre, Rusija pa na poti proti bankrotu, je na mestu vprašanje, kako dobro ima zavarovane terjatve do kupcev. Vrednost terjatev do ruskih kupcev znaša približno 14 milijard rubljev (okoli 120 milijonov evrov), do ukrajinskih 40 milijonov evrov. V lanskem devetmesečnem poročilu je Krka navajala, da je imela cela skupina 95 odstotkov terjatev do kupcev zavarovanih pri kreditni zavarovalnici.
3. Veliko posluje v rubljih
Ker je Rusija pomemben proizvodni in prodajni trg, je zanjo pomembno tudi gibanje rublja, ki je po začetku vojne izgubil veliko vrednosti proti evru in dolarju. “Ruski rubelj ima pomemben delež v valutni strukturi transakcij ter sredstev skupine Krka. Pozicija v rubljih izhaja iz terjatev do kupcev na ruskem trgu, deloma tudi iz financiranja proizvodnih zmogljivosti v Ruski federaciji s strani obvladujoče družbe,” so o izpostavljenosti v tej valuti povedali v Krki. A kot pravijo, v rubljih na drugi strani plačujejo plače in dajatve za ruske sodelavce, energente, pakirni material, del marketinških in preostalih stroškov.
Čeprav se je rubelj proti evru lani krepil, je Krka že takrat v finančnih poročilih omenjala povečano nestanovitnost deviznih tečajev, iz česar bi morda lahko sklepali, da se je bolje zavarovala pred tečajnimi tveganji. Lani je v devetmesečnem poročilu navajala, da nadaljujejo “politiko delnega zavarovanja tveganja ruskega rublja”.
4. Razvojni center
Portal clinicaltrialsarena.com je poročal tudi, da je Krka v vrhu lestvice zahodnih podjetij po številu kliničnih raziskav faze ena in tudi načrtovanih kliničnih raziskav v Rusiji. Tako naj bi Krka v Rusiji izvajala sedem kliničnih raziskav faze 1, načrtovala pa naj bi jih še osem. Portal sicer piše, da posledice sankcij proti Rusiji ter bega zahodnega kapitala iz države na izvajanje kliničnih študij še niso povsem jasne, nekateri poznavalci pa že opozarjajo, da bi se lahko zaradi upočasnitve izvajanja študij upočasnil razvoj novih zdravil. Ali in kako velika so ta tveganja, smo včeraj popoldne vprašali Krko, odgovor čakamo.
Farmacevti ostajajo v Rusiji
Ob številnih odhodih zahodnih multinacionalk iz Rusije v zadnjih tednih je bilo težko spregledati, da med njimi ni farmacevtov. Kot je na začetku tedna pisal NY Post, so farmacevtski velikani, kot sta Pfizer in Novartis (ta je lastnik Leka), na vprašanje, ali bodo zapustili ruski trg, odgovorili, da ne bodo opustili poslanstva zagotavljanja dostopa do zdravil in medicinskih pripomočkov. Zamrznitev poslovanja je danes za podjetja zelo tvegana. Putin je namreč v zakonodajni postopek že poslal predlog, po katerem bi nacionalizirali premoženje tujih podjetij, ki so zaradi vojne v Ukrajini nehala poslovati z Rusijo.
Krko smo vprašali:
– Ali so glede na precej odločen “beg” zahodnih naložb iz Rusije prejeli kakšen poziv k ustavitvi oziroma zamrznitvi poslovanja v Rusiji?
– Ali so sami o tem razmišljali oziroma kakšno je stališče podjetja do takega načina protesta proti ruski agresiji?
– Ali prejemajo kakšna vprašanja delničarjev na to temo, in če jih, kaj jim odgovarjajo?
S Krke so nam odgovorili le, da od delničarjev niso prejeli nobenih podobnih vprašanj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!