Komisar EU pozval k znižanju dajatev na energijo: gospodinjstvo bi privarčevalo 200 evrov letno

Evropski komisar za energijo Dan Joergensen je danes države članice EU pozval k znižanju dajatev na energijo, da bi tako znižale račune gospodinjstev za energente. To bi lahko storili tudi, če bi potrošnikom olajšali menjavo dobavitelja energije, je ob predstavitvi svežnja ukrepov na področju energetike povedal pristojni komisar.

"Še vedno je preveč državljanov v Evropi, ki se soočajo s težavami pri plačevanju računov za energijo. Vsako zimo 42 milijonov ljudi ne more ustrezno ogreti svojega doma, milijoni pa si ne morejo privoščiti klimatskega hlajenja poleti," je danes v Strasbourgu ob predstavitvi ukrepov za znižanje računov gospodinjstev za energijo povedal Joergensen.

Eden od teh je znižanje dajatev, s čimer bi lahko evropska gospodinjstva v povprečju privarčevala 200 evrov letno. "Če lahko, znižajte davke na energijo, predvsem na elektriko, tu je velik potencial," je države pozval komisar.

Poleg tega želi Bruselj potrošnikom olajšati menjavo dobavitelja energije, da bi bilo to možno storiti v 24 urah. Če bi to v celoti izkoristili, bi gospodinjstva v povprečju privarčevala 152 evrov na leto, je ponazoril.

Komisija naj bi tako še ta mesec sprejela tehnična pravila, ki bi gospodinjstvom olajšala menjavo dobavitelja, in priporočila glede ključnih pogodbenih pogojev, da bi lažje primerjala različne ponudbe.

Napovedani ukrepi za znižanje stroškov, porabljenih za energijo, in zmanjšanje energetske revščine poleg tega vključujejo spodbujanje sodelovanja v energetskih skupnostih za pridobivanje energije iz obnovljivih virov in okrepitev zaščite potrošnikov pred odklopom iz omrežja.

Del danes predstavljenega energetskega svežnja je še strategija za povečanje naložb v pridobivanje čiste energije, katere cilj je zasebni kapital preusmeriti v krepitev distribucijskih omrežij, razvoj inovativnih tehnologij za pridobivanje energije z neto ničelnimi izpusti ter izboljšanje energetske učinkovitosti.

Evropska investicijska banka (EIB) bo za podporo tovrstnim naložbam v prihodnjih treh letih namenila 75 milijard evrov, je napovedal Joergensen.

Ukrepi za male modularne jedrske reaktorje

V posebni strategiji pa je medtem Bruselj opredelil ukrepe za okrepitev usklajevanja na ravni EU pri razvoju malih modularnih jedrskih reaktorjev, čemur bo do leta 2028 namenjenih dodatnih 200 milijonov evrov.

Energetski sveženj je sicer po besedah komisarja del dolgoročne strategije za odzivanje na energetske krize, kakršni smo trenutno priča zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.

"Sveženj smo pripravili še pred krizo, v kateri smo. Vendar pa je ob pogledu na posledice trenutnega dogajanja v Zalivu in na Bližnjem vzhodu povsem jasno, da so točno takšni ukrepi, ki jih predstavljamo in uvajamo zdaj, nujni za preprečevanje podobnih situacij na dolgi rok," je povedal glede vojne med ZDA, Izraelom in Iranom, ki povzroča nihanja cen na svetovnih trgih z energenti.

Kot je dodal, v Bruslju zelo pozorno spremljajo razmere, da bi videli, ali je treba v odziv na trenutno krizo sprejeti izredne ukrepe. Ti bi v vsakem primeru morali biti začasni in ciljno usmerjeni, je poudaril komisar za energijo.

Po navedbah neimenovanega uradnika bi lahko komisija kratkoročne ukrepe v odziv na trenutno dogajanje na energetskem področju predstavila že v kratkem.

Voditelji 21 članic EU za usklajeno ukrepanje za zajezitev cen energentov

O naraščajočih cenah energentov, povezanih z vojno na Bližnjem vzhodu, so danes prek videokonference govorili tudi voditelji 21 članic EU, med njimi tudi premier Robert Golob. Na srečanju, ki so ga gostili nemški kancler Friedrich Merz, italijanska premierka Giorgia Meloni in belgijski premier Bart de Wever, je sodelovala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Kot so navedli na spletni strani italijanske vlade, so se v razpravi osredotočili na kratko- in srednjeročne posledice konflikta na Bližnjem vzhodu za svetovne energetske trge ter na možne ukrepe, s katerimi bi lahko zajezili naraščanje cen energentov. Cene energentov so opredelili kot prednostno področje pri zagotavljanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Pri tem so se strinjali, da je treba na vrhu EU 19. marca, ko se bodo v Bruslju sestali voditelji vseh 27 članic, sprejeti odločitve. Ukrepi pa morajo biti začasni, dobro usklajeni in ciljno usmerjeni, so sporočili iz urada kanclerja Merza.

Merz se je zavzel za pospešitev revizije sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), Meloni pa je pozvala k zaustavitvi izvajanja ETS na področju proizvodnje energije, dokler ne bi opravili celovitejše revizije oziroma reforme sistema.

Premier Golob je medtem po navedbah njegovega kabineta v razpravi poudaril, da lahko posledice razmer na trgu z energenti zaenkrat uspešno blažimo z ustreznimi nacionalnimi ukrepi. Ne glede na to, da se cene na trgu začasno umirjajo, pa je treba v naslednjih dneh razmere na Bližnjem vzhodu pozorno spremljati, je dodal. V primeru večjih sprememb na področjih cen in zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom, ki sta ključni za evropsko gospodarstvo, se bo treba ustrezno odzvati tudi na ravni EU, so njegove besede še povzeli v kabinetu predsednika vlade.