Menu Item
"Pred spremembo zakonodaje smo imeli običajen postopek pridobivanja dovoljenj za tuje delavcev, ki je trajal šest do osem mesecev. Danes lahko kvalificirani ponudniki kadrov uporabljamo poenostavljen postopek, kar pomeni, da imamo na voljo državno spletno stran, kamor naložimo vse dokumente. S tem je postopek postal bolj enostaven in hitrejši, pridobitev dovoljenja za delo, vizuma in licenc pa traja le trideset dni," razlaga direktorica madžarske kadrovske skupine Prohuman Zsuzsanna Remenyi. Za primerjavo: v Sloveniji se na ta dovoljenja čaka tudi več kot pol leta, zato so slovenski gospodarstveniki na današnji okrogli mizi, ki jo je organiziral Prohuman, pozvali k prenosu madžarskega modela k nam.
Evropska podjetja se že vsaj pet let soočajo z velikim pomanjkanjem delovne sile. Države poskušajo težavo na eni strani rešiti z mehkimi metodami, kot je denimo delno izplačilo pokojnine zaposlenim, na drugi pa se ponekod odločajo tudi za dvig upokojitvene starosti.
Kot najbolj pogosta rešitev, kako zapolniti delavsko vrzel, se praktično povsod po Evropi omenja prihod tuje delovne sile.
Tako so na Madžarskem med leti 2020 in 2021 spremenili zakonodajo za začasno zaposlovanje delavcev iz držav izven EU. “Pred spremembo zakonodaje smo imeli običajen postopek pridobivanja dovoljenj za tuje delavcev, ki je trajal šest do osem mesecev. Danes lahko kvalificirani ponudniki kadrov uporabljamo poenostavljen postopek, kar pomeni, da imamo na voljo državno spletno stran, kamor naložimo vse dokumente. S tem je postopek postal bolj enostaven in hitrejši, pridobitev dovoljenja za delo, vizuma in licenc pa traja le trideset dni,” je novost pri vzhodnih sosedih za N1 pojasnila direktorica kadrovske skupine Prohuman Zsuzsanna Remenyi.
Tuje delavce je na Madžarskem, tako Remenyi, mogoče dobiti v le devetdesetih dnevih.
Spremembo zakonodaje je predstavila na današnji okrogli mizi, ob tem pa dodala, da na Madžarskem nad izdajo delavskih dovoljenj še naprej bdi vlada, kar je po njenih besedah pomembno v luči preprečevanja nelegalnih prehodov meja. Do poenostavljenega postopka ima dostop le dvajset tamkajšnjih agencijskih ponudnikov tuje delovne sile, medtem ko imajo drugi na voljo običajen postopek, ki traja šest do osem mesecev, je še pojasnila Remenyi.
Prohuman je tako ena od kadrovskih agencij, ki madžarskim podjetnikom zagotavlja delavce iz Filipinov in Indonezije, v obeh državav pa imajo podizvajalce, ki zbirajo prijave ljudi, ki jih delo v tujini zanima. Podizvajalci potencialne kandidate nagovarjajo s podobnimi metodami, kot jih uporabljajo kadrovniki v evropskih državah: bodisi izobešajo plakate, delijo zloženke, oglašujejo na spletu in tako naprej.
Podoben je tudi postopek izbire delavcev, saj intervjuji potekajo v lokalnih pisarnah oziroma preko spleta. Dobiti delavce v državah izven EU ni tako težko, kot se morda zdi, trdijo na madžarski kadrovski agenciji Prohuman.
“Od covid krize je situacija eskalirala”
Postopke pridobivanja delovnih dovoljenj za tuje delavce so bistveno pohitrili tudi na Hrvaškem, ki delavce krvavo potrebuje v turistični panogi. Večmesečni postopki in pomanjkanje delovne sile pa so medtem še vedno značilni za Slovenijo, kar potrjuje Tjaša Cetinski, vodja nabavnega sektorja Hella Saturnus.
Nemško-francoski koncern je v Sloveniji zaposloval že 41 narodnosti, od covid krize pa je situacija eskalirala. “Že od leta 2015 so se začeli nakazovati kazalniki, da bo ljudi težko dobiti. Pri nas je bila takrat situacija v redu in težav nismo zaznavali. Težave s pridobivanjem kadra so se začele pri višje izobraženih kadrih – od leta 2015 smo začeli opažati večjo fluktuacijo, večji boj na trgu, ‘head-hunting’ agencije so bile zelo agresivne in takrat smo videli, da stari načini iskanja ljudi ne bodo v redu. Kar se tiče direktne delovne sile v proizvodnji, kjer zaposlujemo okoli 1.500 ljudi, so se velike težave v avtomobilski industriji začele z nastopom covid krize,” razlaga Cetinski.
Ocenjuje še, da se je s covidom porušilo zaupanje ljudi v njihov sektor. “Plače in finančne spodbude so bile primerljive, večje težave smo zaznali pri zaupanju. Takrat se je avtomobilska industrija začela ustavljati, naročila so začela padati, ob petkih smo imeli čakanje in ljudje dolgoročno niso več zaupali v naše podjetje. Takrat smo morali zmanjševati in fleksibilizirati delovno silo, ko smo jih ponovno potrebovali, pa je nastala velika težava,” je svojo izkušnjo pojasnila vodja nabavnega sektorja Hella Saturnus.
Tudi izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenija Mitja Gorenšček je izpostavil problematiko pomanjkanja kadra in dodal, da imajo še večji problem manjša podjetja, ki delavce iščejo sama. Ta niso enako vešča v pripravi dokumentacije kot velika podjetja ali agencije, zato za pripravo vsega potrebnega porabijo več mesecev. Trenutno ureditev bi bilo treba poenostaviti in digitalizirati, še pravi Gorenšček.
Podjetja so strategije že spremenila, svoje naj naredi država
Je potemtakem rešitev za slovenska podjetja implementacija madžarskega modela? Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar, ki je pred tem več kot dvajset let vodil eno od kadrovskih agencij, je mnenja, da ja, vendar pa na sončni strani Alp manjka strategije. “Katere države želimo ciljno nagovarjati? Katere poti želimo odpreti, da si lahko delodajalci sami izbirajo delovno silo ter jo po transparentni in učinkoviti poti pripeljejo v Slovenijo. Da ne bo prihajalo do primerov, ko nekdo išče obvode, kako do teh ljudi priti hitreje in ob tem skrene s poti. Zagotoviti moramo, da so postopki korektni ter da se bodo izvajali hitro. Je v času digitalizacije res nujno, da neki dokument predelujemo šest mesecev,” se je vprašal Smrekar.
Sekretar delodajalcev je še povedal, da smo Slovenci do zdaj hodili po najbolj enostavni poti in iskali ljudi v bližini z malo truda in malo konkurenčne prednosti, pri čemer meri na bazen delavcev na Balkanu. “Mislim, da je zdaj čas za bolj nemški pristop, ko bo treba z glavo in seveda z rokami iti v strateško borbo za ljudi,” je prepričan Smrekar. Dodal je, da Slovenija ni otok, temveč del globalnega ekonomskega sveta, delavci pa bodo šli tja, kjer bo lahko dobil čim več in si v prihodnje tam ustvaril tudi življenje.
“Podjetja so že spremenila svoje strategije, svoj del pa mora narediti tudi država. Obstaja konkurenca in nismo edini, ki imamo manko ljudi, seveda pa imamo to srečo, da smo majhni in imamo butične potrebe,” je še poudaril.
Tuja delovna sila prinaša nove izzive
Da je težava večplastna ter da se vse začne pri politiki, je navedel tudi direktor Prohuman Slovenija Brane Parazajda, ki pa je vseeno spomnil tudi na drugo plat zgodbe. Gospodarstveniki namreč pravijo, da prihod tuje delovne sile na eni strani rešuje problematiko pomanjkanja delavcev, na drugi pa ne skrivajo, da se s tem odpira izziv, ki ga predstavlja mešanje kultur in jezika.
“Težava je, da se moramo na nekoga, ki prihaja iz drugega kontinenta, tudi ustrezno pripraviti. Vedeti moramo, da to niso ljudje, ki uživajo enako kulturo kot mi. Tudi jezikovno bariero je treba osvojiti oziroma sprejeti. To so vse zadeve, ki lahko vplivajo na to, ali bomo kot družba odprti do zaposlovanja tujcev, tudi iz drugih kontinentov, ker v bazenu bivše Jugoslavije je ljudi vedno manj in ti kandidati žal najdejo boljše pogoje nekje na Severu ali Zahodu. Se pravi, moramo biti malo bolj fleksibilni, če želimo, da bomo konkurenčni tudi vsem ostalim sosednjim državam,” je opozoril Parazajda.
To imajo v mislih tudi na Madžarskem, zato agencija Prohuman v vsako skupino tujih delavcev, ki pridejo v njihovo državo, poskuša vključiti vsaj enega delavca, ki govori angleško. To po njihovih besedah olajša sodelovanje, prav tako pa navajajo, da za tuje delavce organizirajo kulturne dogodke in oglede znamenitosti, s čimer naj bi se lažje seznanili s kulturo države.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!