Ljubljanske mlekarne so prejšnji ponedeljek ustavile dobave Mercatorju. Nekateri izdelki so sicer še na policah trgovca, a najbolj prodajanih ni. Kot pravijo v mlekarnah, so se za potezo odločili, ker Mercator ni sprejel njihovega novembrskega zahtevka za dvig cen, ceno izdelka na polici pa vseeno dvignil. Odziv trgovca, ki je torej očitno dvignil le svoj delež v ceni, še čakamo.
Blog Uporabna stran je na družbenem omrežju Twitter objavil fotografijo police z mlekom v eni od Mercatorjevih trgovin, na kateri ni v Sloveniji sicer dobro prodajanih izdelkov Ljubljanskih mlekarn.
Na vprašanje, ali jih v Mercatorju ni več, so v Ljubljanskih mlekarnah odgovorili, da so 9. januarja, torej pretekli ponedeljek, res ustavili dobave.
Kot razlog so navedli nesoglasje okrog cene. “Partner ni sprejel že začetek novembra napovedanega dviga veleprodajnih cen, ceno izdelka na polici pa kljub temu dvignil.”
V Ljubljanskih mlekarnah so zapisali še, da verjamejo, da bodo dosegli dogovor, do takrat pa so njihovi izdelki na voljo pri vseh ostalih trgovcih.
Za odziv smo včeraj zvečer prosili tudi Mercator, odgovor še čakamo in ga bomo objavili takoj, ko ga dobimo.
Je mleko v Mercatorju res dražje?
V Mercatorjevi spletni trgovini mleko Ljubljanskih mlekarn s 3,5 odstotka mlečne maščobe ni na voljo, prodajajo pa mleko z 1,5 odstotka mlečne maščobe in druge izdelke (na primer mleko z okusom vanilije ali čokolade).
Vladni primerjalnik cen živil kaže, da so bile cene alpskega mleka s 3,5 odstotka maščobe do konca novembra pri največjih slovenskih trgovcih podobne (v Mercatorju, Sparu in Tušu je mleko stalo 1,49 evra, v Lidlu pa 1,39 evra), kasneje pa se je mleko v Mercatorju vidno podražilo. V začetku januarja je mleko pri ostalih štirih trgovcih stalo 1,49 evra, v Mercatorju pa 1,69 evra za liter.
Sprva smo pisali, da alpskega mleka Ljubljanskih mlekarn, verjetno enega najbolj prodajanih izdelkov v segmentu mleka, sploh ni na seznamu živil, kar pa ne drži. Iskali smo ga v izdelčni skupini Mleko, morali pa bi ga v skupini Trajno mleko. Za napako se opravičujemo.
Primerjava svežega mleka MU istega proizvajalca kaže, da je bila cena v Mercatorju decembra 1,39 evra, v Sparu 1,38 evra za liter, januarja pa je Mercator ceno dvignil na 1,45 evra. Primerjali smo še cene plastenke mleka trgovske znamke pri obeh trgovcih. To je Spar od septembra podražil z 1,16 na trenutnih 1,39 evra. Mercator pa z 1,29 evra na 1,39 evra za liter.
Mleko mlekarne Planika pa je bilo septembra v Mercatorju (1,05 evra) močno cenejše kot v Sparu ali Tušu (po 1,47 evra). Do začetka januarja ga je Mercator podražil na 1,59 evra, Spar na 1,56 evra, Tuš pa je ohranil ceno 1,47 evra.
Zavrnil zvišanje nabavne cene, a dvignil maržo
Zaradi naraščajočih stroškov surovin, energentov, delovne sile je trenutno s strani proizvajalcev živil (in tudi drugih izdelkov) velik pritisk za dvig veleprodajnih cen, po katerih svoje izdelke prodajajo trgovskim verigam. Ta postopek teče tako, da proizvajalec (oziroma združenje proizvajalcev nekega segmenta živil) odda zahtevek za dvig cene, potem pa se s trgovcem pogajata.
Praviloma trgovci zasledujejo cilj, da imajo cene primerljive ali nižje od konkurentov – a v zadnjem letu hrano dražijo vsi. Cene živil in brezalkoholnih pijač so v zadnjem letu poskočile za 18,6 odstotka in ustvarile tretjino naše letne inflacije, ki je bila decembra 10,8-odstotna. Ob takih podražitvah osnovnih življenjskih potrebščin pa se potrošniki seveda vprašajo o njihovi upravičenosti. Na N1 smo pred novim letom preverjali in ugotovili, da je marsikateri primerljiv izdelek tik za slovensko mejo cenejši. Trgovci so kot razlog navajali cene energentov, ugodnejšo davčno obravnavo v sosednjih državah in podobno.
V Ljubljanskih mlekarnah pravijo, da naj bi Mercator njihov novembrski zahtevek za dvig cene mleka zavrnil. Kot nadalje navajajo Ljubljanske mlekarne, pa naj bi Mercator maloprodajno ceno, ki jo plača kupec, vseeno povišal. Iz tega lahko sklepamo, da je dvignil svojo maržo, torej delež v končni ceni, s katerim trgovec pokrije tudi stroške nepremičnin, dela, elektrike (ti zadnje čase naraščajo, več o tem v nadaljevanju). Kot napisano, pojasnilo trgovca čakamo.
V spletni trgovini mleko Ljubljanskih mlekarn z 1,5 odstotka mlečne maščobe prodajajo po 1,69 evra za liter, medtem ko v Sparu stane 1,59 evra.
V ponedeljek, 9. 1., smo ustavili dobavo, saj partner ni sprejel že začetek novembra napovedanega dviga veleprodajnih cen, ceno izdelka na polici pa kljub temu dvignil. Verjamemo, da bomo dosegli dogovor. Dotlej pa so naši izdelki kot običajno na voljo pri vseh ostalih trgovcih.
— Ljubljanske mlekarne (@LJmlekarne) January 14, 2023
Napovedali ‘eksplozijo’ cen
Trgovski ceh je sicer val podražitev napovedal decembra. “Decembra, sploh pa v januarju, bodo maloprodajne cene eksplodirale,” je na novinarski konferenci pred mesecem dni, na kateri so pozivali vlado k dvigu pomoči za energente, dejala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mariča Lah.
“Zadnja dva meseca smo v upanju, da bo vlada postavila kapico na neki razumni ravni, zaustavljali dvig cen v trgovinah. A kapice ni,” je decembra dejala Lah. “Dobavitelji in tudi trgovina preprosto ne zdržimo več. Pred nami je namreč tudi usklajevanje minimalne plače z inflacijo, tudi razveljavitev davčne reforme bo imela kvečjemu negativne učinke. Bruto marža je v primerjavi z evropskimi na repu, samo tri države v EU imajo nižjo. Rezerv ni več.”
Spomnimo, da je vlada zasnovala shemo subvencij za pomoč pri soočanju z višjimi stroški energentov, a so podjetja lani v decembru poročala, da bodo kljub temu plačevala nevzdržno ceno elektrike. Konec leta je nato vlada vendarle uvedla kapico, a ne za velika podjetja, kamor sodijo tudi trgovske verige. V petek so delodajalska združenja, med njimi trgovinska zbornica, ponovno pozvala vlado k ukrepanju.
“Nemudoma je treba poiskati kompromisne rešitve tudi za ceno električne energije in plina za velika podjetja ter cene plina za mala in srednja podjetja. Zaradi neustreznih in nepravočasnih rešitev so mnoga podjetja že v težki situaciji in v izrazito neenakopravnem položaju na trgu, tako domačem kot tujem,” so zapisali v pozivu.
Na poslovanje Mercatorja, ki je imel lani ob 1,2 milijarde evrov prihodkov tri milijone evrov izgube vpliva tudi dvig minimalne plače. Po navedbah trgovskega sindikata je na minimalni plači kar 97 odstotkov zaposlenih v dejavnosti. “Dvig minimalne plače seveda vpliva na zviševanje stroška dela, vendar ne zgolj zaradi dviga minimalne plače, temveč tudi zaradi uravnilovke, ki jo povzroči, kar seveda pomeni tudi pritisk na vse ostale plače zaposlenih,” so pred kratkim povedali za N1. In namignili tudi na potrebo po davčni razbremenitvi dela: “Že dlje časa je v široki razpravi tudi dvig neto plač z davčno razbremenitvijo.”
Je pa dejstvo, da se stroški dvigujejo vsem trgovcem, primerjava pa vsaj pri cenah mleka v vladnem primerjalniku cen živil kaže, da jih je v zadnjem času dvignil le Mercator.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
