Menu Item
Minimalna plača se enkrat letno uskladi vsaj z inflacijo. Takšen dvig določa zakon, letos pa se višina minimalne plače določa tudi na podlagi novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov. Gospodarstveniki o zadnjem opozarjajo, da bo prihodnji mesec izplačana višja minimalna plača tudi zaradi sprememb zakona o dohodnini, zato dodatnega dviga ne podpirajo. Končen podatek, za koliko se zvišuje minimalna plača, pristojni minister navadno sporoči pred 15. januarjem.
Saga okoli letošnjega dviga minimalne plače gre h koncu. Člani Ekonomsko-socialnega sveta so lani opravili dva kroga posvetovanj, pri tem pa vlada, sindikati in delodajalci niso našli skupnega jezika. Končna višina minimalne plače tudi danes uradno še ni znana, se pa ugiba, da se bo zvišala za približno 100 evrov.
Sindikati so ob napovedanem povišanju zadržani, vendar zadovoljni. Zakonsko uskladitev minimalne plače z letno inflacijo podpirajo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer pa hkrati spominjajo na učinke sprememb zakona o dohodnini, ki so začele veljati z novim letom. Zaradi tega, tako na GZS, bo rast neto plač prejemnikov nove minimalne plače še nekoliko višja oziroma bo realno pozitivna, in sicer za okoli dve odstotni točki višja od inflacije. Gospodarstveniki so prepričani, da uskladitev, ki bi bila večja od minimalne zakonske obveze, nima ustrezne podlage v dvigu dodane vrednosti. “Ne podpiramo uskladitve minimalne plače, ki je višja od inflacije,” so jasni.
Sprememba bo vplivala na 40.000–50.000 zaposlenih v Sloveniji, kolikor jih, po ocenah sindikatov, prejema minimalno plačo.
Minimalna plača letos višja iz dveh razlogov
Višino minimalne plače določita minister za delo Luka Mesec in vlada. Država ima namreč obvezo, da minimalno plačo uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin, pri tem pa uporablja podatke statističnega urada o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta. Ta podatek do prejšnjega tedna ni bil znan, zdaj je jasno, da je letna inflacija znašala 10,3 odstotka.
Ob uskladitvi z rastjo življenjskih stroškov se bo tokrat minimalna plača zvišala tudi zaradi novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov, ki so ga za ministrstvo za delo opravili raziskovalci Inštituta za ekonomska raziskovanja. Ti so ugotovili, da so minimalni življenjski stroški in kratkoročni minimalni življenjski stroški za približno desetino višji kot v zadnjem izračunu leta 2017.
Ob tem je vredno omeniti še, da formula ni enoznačna, pristojni minister ima tudi diskrecijsko pravico do določitve višine minimalne plače. Odločitev o končnem znesku je tako v rokah ministra Mesca in vlade.
Neto približno 880 evrov, bruto nad 1.200
Po novembrskih podatkih ministrstva za delo, ki smo jih pridobili na N1, lahko razberemo, da vlada razmišlja o 12-odstotnem dvigu neto minimalne plače, kar znese 874,31 evra. V ta znesek so zajete tako spremembe zaradi novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov kot tudi inflacija, pri čemer je treba dodati, da določila temeljijo na predpostavki, da letna rast življenjskih potrebščin znaša 9,8 odstotka; torej manj, kot se je izkazalo na koncu. Spomnimo, gre za izračune iz novembra, ko točna številka letne inflacije še ni bila znana.
Bruto minimalna plača bi se po istih podatkih zvišala za 16 odstotkov in bi znašala 1.244,44 evra. Strošek delodajalca bi se v tem primeru povišal za 12 odstotkov in bi presegel 1.440 evrov.
Kot omenjeno, je novi znesek minimalne plače ob upoštevanju inflacije določen tudi v višini od 120 do 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov, ki so bili izračunani na novo. Če bi sprememba minimalne plače upoštevala zgolj višje minimalne življenjske stroške, ne pa tudi inflacije, bi neto minimalna plača znašala 804 evre, kar je triodstotno zvišanje, bruto minimalna plača pa bi znašala 1.133 evrov oziroma dobrih pet odstotkov več kot zdaj.
Iz zapisanega lahko razberemo, da večino letošnjega dviga minimalne plače – skoraj tri četrtine – predstavlja uskladitev z inflacijo.
Uradna številka še januarja
Uradna številka letošnjega dviga minimalne plače ni znana, je pa jasno, da bo šlo za enega večjih dvigov v zadnjem obdobju. O morebitnih novih pogajanjih s sindikati in delodajalci so nam na ministrstvu za delo potrdili, da nadaljnja razprava na Ekonomsko-socialnem svetu ni predvidena.
V preteklih mesecih so na ministrstvu določeno negotovost v zvezi z dvigom minimalne plače ustvarjali neznani končni podatki o inflaciji – točna številka je bila znana šele konec decembra – in dohodninska ureditev, veljavna v januarju 2023. Zdaj, ko so ti podatki in okoliščine znani, na ministrstvu napovedujejo, da bo podatek o novi višini minimalne plače v uradnem listu objavljen januarja. Nova minimalna plača bo tako izplačana že februarja.
Preberite še: Prejemki večji, kreditna sposobnost manjša: koliko mora zdaj ostati na računu?
Sindikati zadržano zadovoljni, delodajalci bi še razpravljali
Ker o višini minimalne plače odloča minister, točen znesek ni znan niti sindikatom niti delodajalcem. “Takoj po seji Ekonomsko-socialnega sveta je bilo naše pričakovanje, da bo glede na izračune neto minimalna plača od 860 do 900 evrov. Govorimo od/do, saj podatki niso bili znani. Minister za delo je nato čez približno štirinajst dni povedal, da bo minimalna plača približno sto evrov višja, izračun pa bo objavil on. Običajno so bili zneski znani do 15. januarja,” dogajanje komentira predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič.
Jerkič pravi, da se težko opredeljuje do zadovoljstva oziroma nezadovoljstva, ko je govor o plačah, dejstvo pa je, da gre za velik dvig. “To bi bilo sicer bolj sladko, če ne bi bila inflacija hkrati tako visoka. Inflacija požira te dvige skorajda sproti,” dodaja.
Podatkom o izračunu življenjskih stroškov ne oporekajo pri Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS), ki ga vodi direktor kidričevskega Boxmarka Marjan Trobiš, prav tako ne nasprotujejo uskladitvi minimalne plače z medletno inflacijo. Po njihovih besedah je cilj ZDS podjetjem zagotoviti predvidljivo poslovno okolje, predvidljiv strošek dela, ob hkratnem spoštovanju zakonodaje. Januarska redna uskladitev z medletno inflacijo je določena v zakonu in kot takšno jo lahko podjetja že na letni ravni predvidijo.
Kljub temu pa delodajalci določene mere nezadovoljstva ne skrivajo. Ti menijo, da bo tako obsežen dvig minimalne plače v času energetske krize poslabšal konkurenčnost slovenskih podjetij. Ob tem so se želeli o višini minimalne plače še pogovarjati na januarski seji Ekonomsko-socialnega sveta, hkrati pa izpostavljajo, naj se minimalna plača zviša v mejah, ki jih določa zakon, saj so podjetja to upoštevala pri pripravi letnih načrtov.
Višjo minimalno plačo zagotavljajo že spremembe dohodnine
Delodajalci ob zapisanem še dodajajo, da je pri določitvi zneska minimalne plače na podlagi izračuna minimalnih življenjskih stroškov treba upoštevati tudi relevantno davčno zakonodajo. “Treba je upoštevati spremembo dohodninske zakonodaje, ki je začela veljati s 1. 1. 2023, ob primerjavi višine neto minimalne plače in izračuna življenjskih stroškov. Tako je najprej treba izračunati neto znesek obstoječe minimalne plače po novi dohodninski zakonodaji in ga primerjati z novo izračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški. Ta izračun pokaže, da že dohodninska zakonodaja (vsaj delno) izpolni ciljani kriterij vlade do razmerja do minimalnih življenjskih stroškov,” opomnijo na ZDS.
Takšnega mnenja so tudi na GZS, kjer ne podpirajo uskladitve minimalne plače, ki je višja od inflacije: “Zaradi učinkov sprememb zakona o dohodnini bo rast neto plač prejemnikov nove minimalne plače še nekoliko večja oziroma bo realno pozitivna (za okoli dve odstotni točki večja od inflacije). Uskladitev, ki bi bila večja od minimalne zakonske obveze, nima ustrezne podlage v dvigu dodane vrednosti, saj energetska kriza podjetjem zmanjšuje manevrski prostor za dvig plač.” Na zbornici navajajo tudi, da so v konkurenčnih evropskih gospodarstvih zelo zadržani celo do dvigov v višini lanske inflacije, saj uskladitev z inflacijo prinaša višjo storitveno inflacijo v prihodnjem obdobju po uskladitvi in s tem daljše obdobje nadpovprečne – nad dva odstotka – rasti cen v gospodarstvu.
Delodajalci so zaradi opisanih davčnih sprememb ministra Luko Mesca večkrat spomnili, naj se višina minimalne plače za leto 2023 določi v enem koraku, januarja 2023, in sicer kot dvig minimalne plače za stopnjo letne inflacije.
Problem ni minimalna plača, temveč uravnilovka
Medtem na ministrstvu za delo na podlagi trenutnih makroekonomskih okoliščin in napovedi ocenjujejo, da letošnji določitev in uskladitev minimalne plače ne bi smeli generirati večjih negativnih učinkov. Na vprašanje, kako komentirajo opozorila delodajalcev, na ministrstvu odgovarjajo s primerom Nemčije, ki je zaradi visoke inflacije že v letu 2022 bruto minimalno urno postavko povišala za 22,2 odstotka. “Ne glede na določene negotovosti v mednarodnem okolju (energetika in dobavne verige) je Slovenija v preteklem letu imela visoko gospodarsko rast (5 odstotkov), rekordno nizko stopnjo registrirane brezposelnosti (5,8 odstotka) in intenzivno rast nominalnih plač (zasebni sektor 5,5 odstotka). Skladno z jesensko napovedjo Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj se bodo pozitivni trendi, čeprav nekoliko manj izraziti, nadaljevali tudi v letu 2023 (1,4 odstotka večji BDP), še intenzivneje pa v letu 2024 (2,6 odstotka večji BDP). Večje razpoložljive dohodke je država zagotovila tudi z nižjo davčno obremenitvijo dela za zaposlene z najmanjšimi dohodki, zaradi česar vseh stroškov dviga minimalne plače ne bodo nosili delodajalci,” še pojasnjujejo na ministrstvu za delo.
Lidija Jerkič o navedbah delodajalcev pravi, da se ne spomni nobenega leta od uveljavitve minimalne plače, ki bi minilo brez pomislekov, kot jih delodajalci navajajo zdaj. “Popolnoma vseeno je bilo, ali se je minimalna plača dvignila za odstotek ali pa je šlo za izločitev dodatkov iz minimalne plače in je šlo za bistveno večji dvig. Takrat so imeli konference, na katerih so opozarjali, koliko podjetij se bo odselilo in zaprlo, koliko bo brezposelnih – nič od tega se ni zgodilo. Razumem, delodajalske organizacije so interesna združenja, enako kot sindikati. Zagovarjajo stališča svojih članov in jih tudi morajo, ampak minimalna plača ni tisti poligon, na katerem bi temeljila konkurenčnost gospodarstva. Kot sami znajo povedati, pravzaprav niso problem minimalne plače, problem je bolj uravnilovka, ki je v ozadju, in vsak tak dvig minimalne plače naredi v zgornjih razredih kompresijo. To je bolj težava kot pa minimalna plača, ampak to je povsem drug problem,” zaključi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje