Statistični urad je objavil decembrske podatke letne inflacije. Cene življenjskih potrebščin so letos zrasle za visokih 10,3 odstotka. Najbolj so se povišale cene hrane in brezalkoholnih pijač, sledijo električna energija, plin in druga goriva. Podrobnejši podatki po glavnih oddelkih življenjskih potrebščin, s pripadajočimi skupinami, razredi in podrazredi bodo znani prihodnji petek.
Državni statistiki so objavili podatek, kakšna je bila rast življenjskih potrebščin v decembru, obenem so, ob izteku leta, komentirali tudi letno gibanje inflacije. Mineva namreč leto, ki ga je zaznamovala vsesplošna podražitev.
“Letna rast drobnoprodajnih cen je bila 10,3-odstotna (v prejšnjem letu 4,9-odstotna), povprečna letna rast cen pa 8,8-odstotna,” so zapisali na statističnem uradu.
Najbolj so se povišale cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so na letni ravni dražje za 18,6 odstotka. Te življenjske potrebščine so tudi največ prispevale k letni inflaciji, in sicer 3,1 odstotne točke. Druge največje rasti cen beleži električna energija, plin in druga goriva – zvišanje je bilo 18-odstotno -, vpliv le-teh na letno inflacijo je bil 1,4 odstotne točke. Za za 12,9 odstotka so zrasle cene stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj, inflacijo pa so zvišali za 1 odstotno točko, ugotavlja Surs.
Bolj kot cene storitve so se letos zvišale cene blaga, ki so bile v povprečju višje za 11,5 odstotka, medtem so se cene storitev podražile za 7,7 odstotka. “Blago dnevne porabe se je podražilo za 14,5 odstotka, trajno blago za 8,2 odstotka in poltrajno blago za 3,8 odstotka,” še navajajo državni statistiki.
Slovenska inflacija se je pred koncem leta še okrepila
V primerjavi s prejšnjim mesecem so bile cene življenjskih potrebščin decembra višje za 0,2 odstotka. K rasti mesečne inflacije so najbolj prispevale cene hrane – 0,3 odstotne točke -, ki so se podražile za 1,7 odstotka. Sledijo cene v skupinah gospodinjsko pohištvo, ki so bile dražje za 2,7 odstotka, komunikacije (dražje za 2,7 odstotka), restavracije in hoteli (dražje za odstotek), rekreacijske in kulturne storitve (dražje za 3,5 odstotka) ter zdravstvo, ki se je podražilo za 0,9 odstotka.
Obenem pa je Surs zabeležil znižanje cen naftnih derivatov. Tekoča goriva so se namreč pocenila za 12,5 odstotka, goriva in maziva za osebne avtomobile pa za 6,2 odstotka. Za 3,4 odstotka so na mesečni ravni cenejši tudi počitniški paketi.
Za nami je rekordno leto
Rast cen življenjskih potrebščin je bilo na stari celini rekordno. Oktobra je povprečna inflacija v EU presegla celo enajst odstotkov, hkrati se je nad desetimi odstotki gibala tudi inflacija v evroobmočju. Številke so daleč od ciljne stopnje Evropske centralne banke (ECB), ki želi inflacijo v srednjeročnem obdobju ohraniti pri okoli dveh odstotkih.
Po podatkih Banke Slovenije so se povišane cene energentov prelile tudi na druge izdelke in storitve. Tako se je do danes za več kot deset odstotkov podražilo že več kot 40 odstotkov izdelkov, pet do desetodstotne podražitve je deležnih 25 odstotkov izdelkov.
ECB se na povišano inflacijo odziva z dvigom ključnih obrestnih mer, kar je osrednje orodje za vzdrževanje stabilnosti cen. Centralne banke na tak način “normalizirajo denarno politiko”, ohranjanje stabilnih cen pa, da je največ, kar lahko denarna politika prispeva h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest. Z dvigi obrestnih mer bodo v Frankfurtu predvidoma nadaljevali tudi v prihodnje.
V inflacijska obdobja prešli iz deflacije
V Sloveniji se je novembra inflacija gibala pod povprečjem EU, ki je po podatkih Eurostat znašalo 11,1 odstotka. Po visokih številkah sicer izstopajo štiri evropske države, in sicer Madžarska ter vse tri baltske države. Na Madžarskem so se novembra cene na letni ravni zvišale kar za 23,1 odstotka, v Latviji 21,7 odstotka, v Estoniji 21,4 odstotka, v Litvi pa 21,4 odstotka.
Inflacija je trend rasti začela nakazovati že v drugi polovici leta 2021, kar je razvidno iz spodnjega grafa. Ob tem so centralni bankirji ponavljali, da gre za prehoden pojav, visoka rast cen pa je sicer vztrajala celotno letošnje leto. Iz preteklih podatkov je razvidno tudi, da smo še lani, leto začeli z deflacijo in za tem vstopili v inflacijska obdobja.
Po projekcijah slovenske centralne banke in ECB se bodo cene višale še v prvi polovici leta 2023, medtem ko naj bi inflacija nad želenima dvema odstotkoma ostala kar do leta 2025.
V ZDA inflacija pada peti mesec zapored
Podobno kot ECB se na povečano inflacijo odzivajo tudi druge centralne banke po svetu. Ameriška centralna banka (Fed) je denimo obrestne mere v sredini decembra spravila na ravni od 4,25 do 4,50 odstotka, kar je sploh najvišje po letu 2007.
Na drugi strani luže se inflacija sicer znižuje že peti zaporedni mesec in je novembra znašala 7,1 odstotka. Spomnimo, da se je še junija ameriška inflacija gibala nad devetimi odstotki.
Višje obresti in visoke cene že vplivajo na potrošnjo
Centralne banke želijo z naglimi dvigi obrestnih mer podražiti zadolževanje pri poslovnih bankah ter obenem znižati inflacijska pričakovanja. Na ta način si prizadevajo za manjše povpraševanje in preprečitev plačno-cenovne spirale, kar bi ne nazadnje znižalo tudi inflacijo.
Da so nekateri kupci v Sloveniji začeli z varčevanjem, smo na N1 pisali že novembra, to pa so nato potrdili tudi podatki statističnega urada, kjer ugotavljajo, da se je upočasnila potrošnja gospodinjstev. Slednja so zmanjšala porabo ravno pri hrani in gorivu, ki sta se letos najbolj podražila. Manj potrošnje je tudi pri storitvah, ki so povezane s turizmom.
Prihodnje leto se prav tako pričakuje umirjanje umirjanje gospodarske rasti, napoveduje Banka Slovenije. Umirjanje napoveduje v Sloveniji in tudi v območju z evrom. Po projekcijah slovenske centralne banke bo rast 0,8 odstotna, kar je manj od napovedi, ki jo je jeseni objavil urad Urad republike Slovenije za Makroekonomske analize in razvoj. Težavna naj bi bila predvsem prva polovica leta.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje