Menu Item
V koprskem pristanišču je privezan malteški tanker z rusko nafto (na fotografiji). Kljub temu da je Slovenija vse od začetka vojne v Ukrajini ena o glasnejših zagovornic embarga na ruske energente, od tam torej poleg nepogrešljivega zemeljskega plina še vedno uvažamo tudi nafto. Naročnik Petrol pravi, da naftne derivate trenutno kupuje po pogodbah, ki so bile sklenjene pred začetkom vojne v Ukrajini in da postopa v skladu s sprejetimi sankcijami na ravni EU. Na Bruselj medtem letijo kritike, da prepočasi zapira pot ruskim energentom na evropski trg, s tem pa navzlic ostri obsodbi Rusije in sankcijam rusko vojaško agresijo na Ukrajino posredno celo financira.
V koprskem pristanišču je od včeraj privezan tanker Mariner A z rusko nafto, nam je potrdil pristaniški kapitan na Upravi RS za pomorstvo Vladimir Vladović. Ladja je v soboto prispela iz ruskega pristanišča Tuapse ob Črnem morju prek Turčije do sidrišča koprskega tovornega pristanišča. Včeraj je bila nato privezana na privezu za tankerje, danes pa naj bi zapustila Koper. Okoli 12.30 ure je sledilnik za ladje Vesselfinder sicer kazal, da je za zdaj še v Kopru.
Tanker nosi naziv “Mariner A” in je registriran na Malti. Tako se ga sankcija, uvedena po ruskem napadu na Ukrajino, ki ruskim plovilom (tudi tistim, ki so po 24. februarju začeli pluti pod zastavo katere druge države) prepoveduje plovbo v vodah držav EU, ne dotakne.
Embargo šele od februarja dalje
Po podatkih Luke Koper je na ladji 30 tisoč ton tovora, ki so ga začeli razkladati danes zjutraj. Kot nam je pojasnil Vladović, ladja izkrcava dizelsko gorivo ruskega porekla. To je verjetno eden zadnjih tankerjev z ruskim tovorom v Kopru. Po 5. decembru bo namreč EU prepovedala uvoz surove nafte, po 23. februarju prihodnje leto pa tudi uvoz naftnih proizvodov iz Rusije (dizel je naftni proizvod). Do takrat pa velja uredba, ki sicer prepoveduje uvoz nekaterih dobrin, a nafto določa kot izjemo.
Minister Kumer: Zmanjšujemo uvoz iz Rusije, a ne za ceno ekstremnih podražitev nafte
“Poskušamo se umakniti iz dobave ruskih fosilnih energentov, to je cilj in prioriteta, a ne na račun ekstremnega povišanja cen za naše državljanke in državljane,” je infrastrukturni minister Bojan Kumer komentiral naše poročanje o pošiljki ruske nafte v koprskem pristanišču. Več si lahko preberete tukaj.
Po informacijah N1 je naročnik pošiljke Petrol. Ta pravi, da naftne derivate trenutno kupuje po pogodbah, ki so bile sklenjene pred začetkom vojne v Ukrajini, in da pri nakupih upošteva že sprejete sankcije. Cene in drugih okoliščin ne razkriva. Že pred časom so nam povedali, da je okoli sedem odstotkov dizla in kurilnega olja, ki ga prodajo, ruskega izvora in da bodo te količine do uveljavitve embarga nadomestili brez vpliva na oskrbo.
Očitki o posrednem financiranju vojne v Ukrajini
Na EU letijo kritike, da prepočasi zapira pot ruskim energentom na evropski trg, s tem pa posredno financira rusko agresijo v Ukrajini. Nafta, zemeljski plin in premog so namreč za Rusijo pomemben izvozni produkt, EU pa njen najpomembnejši kupec. A na drugi strani so posamezne države močno odvisne od ruskih energentov in jih posledično težko na hitro nadomestijo. Tako je EU aprila uvedla embargo na uvoz premoga, konec maja pa še delni embargo na uvoz ruske nafte, medtem ko naj embarga na plin ne bi bilo več na mizi (je pa na drugi strani ruski Gazprom sam različnim državam zmanjšal dobave plina v različne države).
Kritike izhajajo predvsem iz dejstva, da se zaradi visokih borznih cen kljub zmanjševanju količin plačila iz EU Rusiji povečujejo. Po podatkih Centra za raziskave na področju energije in čistega zraka (CREA) je Rusija v prvih 100 dneh vojne (med 24. februarjem in 3. junijem) s fosilnimi gorivi zaslužila 93 milijard evrov. Delež nafte in naftnih proizvodov je 59 milijard evrov. Od celotnega zneska 57 milijard evrov odpade na EU. Podatkov za Slovenijo ni, je pa načeloma naša država med manjšimi uvoznicami ruske nafte v EU. Po podatkih Eurostata je lani uvozila za 100 milijonov evrov.
Po podatkih CREA rusko nafto še vedno kupujejo tudi naftni velikani, kot so Exxon, Shell in Total. Kot napisano, embargo stopi v veljavo konec leta oziroma februarja prihodnje leto.
Rusom do zdaj nismo zasegli premoženja
Še pred embargom na energente je EU Rusijo poskušala kaznovati s podaljšanjem seznama vplivnih Rusov, ki jim je tu zamrznila premoženje. Takoj po vojni so tako francoski, nemški, italijanski politiki poročali o zasegih jaht ruskih oligarhov. Slovenija je uredbo, ki je podlaga za take zasege, sprejela marca. Danes so nam na zunanjem ministrstvu, ki mu morajo banke in drugi pristojni organi poročati o morebitnem zaznanem premoženju Rusov, dejali, da kakšnega zasega po tej uredbi do zdaj ni bilo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje